Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nikoli v zgodovini nismo imeli toliko zabeleženih podatkov o svetu in družbi. Vedno učinkovitejše metode odbiranja in združevanja določenih delov ogromnih podatkovnih baz v uporabne informacijske pakete bodo v prihodnosti najverjetneje sestavljali enega najmočnejših orodij za tiste, ki ga bodo lahko uporabljali.Podjetjem računalniško upravljanje z bazami podatkov že pomaga učinkoviteje oglaševati in tako bolje poslovati na trgu, državam pomaga voditi evidence o svojih prebivalcih in tako bolje prepoznavati ter razreševati ali preprečevati probleme, s katerimi se srečujejo, delodajalcem lajša odločitev o zaposlitvi določenega kandidata, sodobne metode upravljanja s podatki lahko pomenijo tudi pomemben napredek v medicini, natančneje v diagnostiki … in tako naprej. Potencial za družbi koristno uporabo novega znanja na področju dela z bazami podatkov je – kot baze same – ogromen. Žal pa lahko to močno orodje v nepravih rokah v prihodnje pomeni tudi zdrs v distopično družbo; situacijo, v kateri se ne bomo mogli nikakor skriti pred velikim bratom, ki nam bo sledil na vsakem koraku, beležil podatke o nas in nas po svojih kriterijih vrednotil.Kitajska ni daleč od tega orwellovskega scenarija: že čez tri leta naj bi po načrtih tamkajšnjih oblasti zaživel tako imenovani Sistem socialnega kapitala, prek katerega bo kitajski veliki brat razpolagal z obširnimi paketi podatkov o svojih državljanih ter jih za zaželene oziroma nezaželene vedenjske vzorce nagrajeval oz. kaznoval. Katere etične dileme moramo razrešiti, če se prednostim sodobnih znanstvenih dognanj s področja družboslovne informatike ne želimo odpovedati, obenem pa preprečiti, da bi se “kitajska prihodnost” zgodila tudi nam?
Gostje: Dr. Luka Kronegger, katedra za družboslovno informatiko in metodologijo FDV; Jean-Philippe Schepens, podatkovni znanstvenik in ekonomist; Dr. Michal Kosinski, univerza Stanford, doktorat iz všečkov.
Že čez tri leta naj bi na Kitajskem zaživel sistem socialnega kapitala, prek katerega bo imel kitajski veliki brat na voljo obširen paket podatkov o svojih državljanih
Nikoli v zgodovini nismo imeli toliko podatkov o svetu in družbi kot danes – predvsem zaradi digitalnih sledi, ki jih uporabniki spleta puščamo za seboj.
Tudi informacijska tehnologija, ki te podatke filtrira, vztrajno napreduje. Poznavalci področja napovedujejo, da bodo vse učinkovitejše metode odbiranja in združevanja določenih delov ogromnih podatkovnih baz v uporabne informacijske pakete v prihodnosti sestavljali enega najmočnejših orodij za tiste, ki ga bodo lahko uporabljali. Med njimi so večja trgovska in oglaševalska podjetja, ki se pri svojem poslovanju zanašajo na sodobne marketinške taktike; zlasti na ciljno oglaševanje.
Rezultati so osupljivi, saj razvijajoči se pristopi k izračunavanju statističnih algoritmov trgovcem že omogočajo, da nadvse natančno in v pravem trenutku s ponudbo svojega izdelka nagovorijo potencialne stranke, upoštevajoč njene želje in potrebe. Že danes je povsem mogoče, da neka potovalna agencija, ki se ukvarja tudi s podatkovnim rudarjenjem na družabnih omrežjih, izračuna, da potrebujete dopust, še preden se tega sami zaveste.
“Rad bi bil tarča dobrega marketinga. Če ti oglas ponuja zate pomembne informacije, to ni strašljivo, ampak ti bo pomagalo. To je treba sprejeti, taki so novi časi. In ljudje se borijo proti temu, ker ne marajo sprememb.”
Jean-Philippe Schepens, podatkovni znanstvenik in ekonomist
Če pri napovedih o prihodnosti ne izhajamo iz teze, da bodo trgovci in oglaševalci skrbno ravnali z našimi osebnimi podatki ter jih uporabljali v korist družbe, je razlogov za skrbi vendarle nekaj. Tudi zunaj oglaševalskih, marketinških krogov je gonilo zbiranja in selekcije podatkov v glavnem prodaja “oglasnih” sporočil. Nove tehnike brskanja po bazah podatkov so torej enako priročno orodje za politično propagando.
“Algoritmi so načeloma nastavljeni tako, da ustvarjajo mehurčke uporabnikov spleta, ki so podobno misleči. Najlaže je ljudi obdržati v skupini tako, da jim vselej ponudiš ‘nekaj več’.”
Dr. Luka Kronegger, družboslovni informatik, FDV
To uporabnike utrjuje v njihovih prepričanjih in jih radikalizira, kar se je izkazalo za učinkovito taktiko v primeru zadnjih ameriških volitev.
Sicer pa se lahko ob pomoči novih informacijskih spretnosti pri statistični obdelavi podatkov izvaja politična represija. Kitajska vlada bo v treh letih uveljavila obvezno vključitev v t. i. sistem socialnega kapitala za vse svoje prebivalce. Statistika bo zapisovala vse, od njihovih nakupov v trgovinah in prek spleta, njihovo lokacijo ob vsakem trenutku v dnevu, s kom se družijo, kako dolgo, koliko časa gledajo filme, katere filme, koliko časa preživijo za računalnikom in tako naprej.
Poseben program bo Kitajcem za vse to podeljeval točke in jih v skladu s seštevkom, ki ga bodo dosegli, umeščal na lestvico ter naposled nagrajeval zaželene oz. kaznoval nezaželene vedenjske vzorce.
Kitajska ni daleč od orwellovskega scenarija: že čez tri leta naj bi po načrtih tamkajšnjih oblasti zaživel tako imenovani sistem socialnega kapitala, prek katerega bo imel kitajski veliki brat na voljo obširne pakete podatkov o svojih državljanih ter jih za (ne)zaželene vedenjske vzorce nagrajeval oz. kaznoval. Katere etične dileme moramo razrešiti, če se prednostim sodobnih znanstvenih dognanj s področja družboslovne informatike ne želimo odpovedati, obenem pa preprečiti, da bi se “kitajska prihodnost” zgodila tudi nam?
Pomislekov, ki se pojavljajo ob ugibanju o nadaljnjem razvoju informacijskih tehnologij za statistično obdelavo podatkov in njihovem vplivu na življenje po vsem svetu, je resda precej. Vsekakor pa lahko napredne metode brskanja po velikih podatkih uporabimo tudi za slikanje lepšega jutri. Ali drugače: potencial za družbi koristno uporabo novega znanja na področju dela z bazami podatkov na primer v medicini in v znanosti nasploh je – kot baze same – ogromen.
694 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Nikoli v zgodovini nismo imeli toliko zabeleženih podatkov o svetu in družbi. Vedno učinkovitejše metode odbiranja in združevanja določenih delov ogromnih podatkovnih baz v uporabne informacijske pakete bodo v prihodnosti najverjetneje sestavljali enega najmočnejših orodij za tiste, ki ga bodo lahko uporabljali.Podjetjem računalniško upravljanje z bazami podatkov že pomaga učinkoviteje oglaševati in tako bolje poslovati na trgu, državam pomaga voditi evidence o svojih prebivalcih in tako bolje prepoznavati ter razreševati ali preprečevati probleme, s katerimi se srečujejo, delodajalcem lajša odločitev o zaposlitvi določenega kandidata, sodobne metode upravljanja s podatki lahko pomenijo tudi pomemben napredek v medicini, natančneje v diagnostiki … in tako naprej. Potencial za družbi koristno uporabo novega znanja na področju dela z bazami podatkov je – kot baze same – ogromen. Žal pa lahko to močno orodje v nepravih rokah v prihodnje pomeni tudi zdrs v distopično družbo; situacijo, v kateri se ne bomo mogli nikakor skriti pred velikim bratom, ki nam bo sledil na vsakem koraku, beležil podatke o nas in nas po svojih kriterijih vrednotil.Kitajska ni daleč od tega orwellovskega scenarija: že čez tri leta naj bi po načrtih tamkajšnjih oblasti zaživel tako imenovani Sistem socialnega kapitala, prek katerega bo kitajski veliki brat razpolagal z obširnimi paketi podatkov o svojih državljanih ter jih za zaželene oziroma nezaželene vedenjske vzorce nagrajeval oz. kaznoval. Katere etične dileme moramo razrešiti, če se prednostim sodobnih znanstvenih dognanj s področja družboslovne informatike ne želimo odpovedati, obenem pa preprečiti, da bi se “kitajska prihodnost” zgodila tudi nam?
Gostje: Dr. Luka Kronegger, katedra za družboslovno informatiko in metodologijo FDV; Jean-Philippe Schepens, podatkovni znanstvenik in ekonomist; Dr. Michal Kosinski, univerza Stanford, doktorat iz všečkov.
Že čez tri leta naj bi na Kitajskem zaživel sistem socialnega kapitala, prek katerega bo imel kitajski veliki brat na voljo obširen paket podatkov o svojih državljanih
Nikoli v zgodovini nismo imeli toliko podatkov o svetu in družbi kot danes – predvsem zaradi digitalnih sledi, ki jih uporabniki spleta puščamo za seboj.
Tudi informacijska tehnologija, ki te podatke filtrira, vztrajno napreduje. Poznavalci področja napovedujejo, da bodo vse učinkovitejše metode odbiranja in združevanja določenih delov ogromnih podatkovnih baz v uporabne informacijske pakete v prihodnosti sestavljali enega najmočnejših orodij za tiste, ki ga bodo lahko uporabljali. Med njimi so večja trgovska in oglaševalska podjetja, ki se pri svojem poslovanju zanašajo na sodobne marketinške taktike; zlasti na ciljno oglaševanje.
Rezultati so osupljivi, saj razvijajoči se pristopi k izračunavanju statističnih algoritmov trgovcem že omogočajo, da nadvse natančno in v pravem trenutku s ponudbo svojega izdelka nagovorijo potencialne stranke, upoštevajoč njene želje in potrebe. Že danes je povsem mogoče, da neka potovalna agencija, ki se ukvarja tudi s podatkovnim rudarjenjem na družabnih omrežjih, izračuna, da potrebujete dopust, še preden se tega sami zaveste.
“Rad bi bil tarča dobrega marketinga. Če ti oglas ponuja zate pomembne informacije, to ni strašljivo, ampak ti bo pomagalo. To je treba sprejeti, taki so novi časi. In ljudje se borijo proti temu, ker ne marajo sprememb.”
Jean-Philippe Schepens, podatkovni znanstvenik in ekonomist
Če pri napovedih o prihodnosti ne izhajamo iz teze, da bodo trgovci in oglaševalci skrbno ravnali z našimi osebnimi podatki ter jih uporabljali v korist družbe, je razlogov za skrbi vendarle nekaj. Tudi zunaj oglaševalskih, marketinških krogov je gonilo zbiranja in selekcije podatkov v glavnem prodaja “oglasnih” sporočil. Nove tehnike brskanja po bazah podatkov so torej enako priročno orodje za politično propagando.
“Algoritmi so načeloma nastavljeni tako, da ustvarjajo mehurčke uporabnikov spleta, ki so podobno misleči. Najlaže je ljudi obdržati v skupini tako, da jim vselej ponudiš ‘nekaj več’.”
Dr. Luka Kronegger, družboslovni informatik, FDV
To uporabnike utrjuje v njihovih prepričanjih in jih radikalizira, kar se je izkazalo za učinkovito taktiko v primeru zadnjih ameriških volitev.
Sicer pa se lahko ob pomoči novih informacijskih spretnosti pri statistični obdelavi podatkov izvaja politična represija. Kitajska vlada bo v treh letih uveljavila obvezno vključitev v t. i. sistem socialnega kapitala za vse svoje prebivalce. Statistika bo zapisovala vse, od njihovih nakupov v trgovinah in prek spleta, njihovo lokacijo ob vsakem trenutku v dnevu, s kom se družijo, kako dolgo, koliko časa gledajo filme, katere filme, koliko časa preživijo za računalnikom in tako naprej.
Poseben program bo Kitajcem za vse to podeljeval točke in jih v skladu s seštevkom, ki ga bodo dosegli, umeščal na lestvico ter naposled nagrajeval zaželene oz. kaznoval nezaželene vedenjske vzorce.
Kitajska ni daleč od orwellovskega scenarija: že čez tri leta naj bi po načrtih tamkajšnjih oblasti zaživel tako imenovani sistem socialnega kapitala, prek katerega bo imel kitajski veliki brat na voljo obširne pakete podatkov o svojih državljanih ter jih za (ne)zaželene vedenjske vzorce nagrajeval oz. kaznoval. Katere etične dileme moramo razrešiti, če se prednostim sodobnih znanstvenih dognanj s področja družboslovne informatike ne želimo odpovedati, obenem pa preprečiti, da bi se “kitajska prihodnost” zgodila tudi nam?
Pomislekov, ki se pojavljajo ob ugibanju o nadaljnjem razvoju informacijskih tehnologij za statistično obdelavo podatkov in njihovem vplivu na življenje po vsem svetu, je resda precej. Vsekakor pa lahko napredne metode brskanja po velikih podatkih uporabimo tudi za slikanje lepšega jutri. Ali drugače: potencial za družbi koristno uporabo novega znanja na področju dela z bazami podatkov na primer v medicini in v znanosti nasploh je – kot baze same – ogromen.
Da nastane vremenska napoved, ni dovolj le pogled v nebo. Za sodobne vremenske napovedi je treba dobiti velikanske količine podatkov. Te potem analizirajo izjemno zmogljivi računalniki, ki lahko le v pičlih nekaj sekundah postrežejo s prvimi oprijemljivimi podatki in vremenskimi slikami, te pa nato v vsem razumljivo govorico prevedejo dežurni prognostiki. Po tej zapleteni poti rojevanja vremenske napovedi se danes podaja Frekvenca X.
Nasilje v tradicionalnih in novih medijih je vseprisotno. O tem, da vzbuja pozornost, ni dvoma. A kakšni so v resnici naši odzivi na travmatične dogodke, ki jih vidimo na zaslonu? Kako je potreba po ogledu nasilnega dejanja povezana s človeško zmožnostjo predvidevanja prihodnosti? Zakaj sploh gledamo nasilne in krvave filme? Se s prihodom spletnih družabnih omrežij res postavljajo nova pravila igre in kako spletna anonimnost spreminja vzorce našega vedenja? Med iskanjem vzrokov za privlačnost nasilja na zaslonu gre Frekvenca X med krdelo levov, v gladiatorsko areno, hollywoodske studie z začetka 20. stoletja in na družabna omrežja danes vseobsegajočega svetovnega spleta. Gosti: Aleksander Zadel, psiholog Dr. Rajko Muršič, antropolog, Filozofska fakulteta UL Dr. Peter Stanković, kulturolog, Fakulteta za družbene vede UL
V teh dneh, ko z neba pada voda zdaj v kapljicah zdaj v snežinkah, se bomo v Frekvenci X vprašali, od kod neki se je vsa ta voda sploh vzela. Da je Zemlja Modri planet, torej polna vode, vira življenja, se zdi samoumevno. Pa ni čisto tako. Če je vir življenja voda, kaj je vir vode?
Starejši si, boljši si. Tako kot vino. Kje pa, tole že dolgo ne velja več. Če je sploh kdaj veljalo. Ljudje si želimo biti večno mladi že desetletja. Kaj desetletja, stoletja, tisočletja. Že Grki so imeli boginjo mladosti Hebo, ki je stregla nektar bogovom na Olimpu in imela moč, da je nekomu podelila večno mladost. Iskanje recepta čudežnega napitka, ki bi nas odrešil muk staranja, se seveda ni posrečilo v obdobju našega življenja, mitološke zgodbe so sicer zgodbe, realnost pa je napredna medicina, ki je vse bliže tako imenovanemu vrelcu mladosti.
Dober mesec je minil, kar smo začeli z novo shemo delitve časa, kot rečemo koledarju. V Frekvenci X smo tokrat v čas umeščali zgodovinske dogodke in najdbe, preverili, kako so se širile novice in se spraševali, na kakšen način so na zgodovino vplivali mrki, kako so jih beležili, napovedovali, o njih poročali ter kako nam pomagajo datirati stare kronike.
Otroci se začnejo govora učiti že takoj ob rojstvu, najprej samo poslušajo in analizirajo glasove, ki jih slišijo. Po šestem mesecu začnejo spuščati glasove, prve besede izrečejo po prvem letu starosti. Kaj se dogaja v možganih otrok, kako se prilagodijo različnim dražljajem in zakaj so se sposobni naučiti več različnih jezikov hkrati? Preverjamo v večjezičnih družinah, na mednarodni šoli in se pogovarjamo s slovensko nevroznanstvenico dr. Najo Ferjan Ramirez.
Morda se vam zdi, da vaši vedri tviti in godrnjanje na Facebooku ne zanimajo nikogar razen vaših prijateljev, a se motite. S pojavom družabnih omrežij, na katerih pogosto nekritično delimo svoje misli, so družboslovne znanosti prvič v zgodovini dobile vpogled v glave več milijard ljudi. Odprle so se povsem nove možnosti za raziskave in tudi zlorabo podatkov.
Z vsadki v senzoričnem delu možganske skorje lahko paraliziran človek pridobi senzorično povratno informacijo iz roke in tisto, česar se dotakne, dejansko čuti. Kako je to mogoče in do kam sega komunikacija med človeškim telesom in robotskimi udi, smo preverili v oddaji Frekvenca X. Sodelovali so: dr. Michael Boninger, Univerza v Pittsburgu dr. Marko Munih, Fakulteta za elektrotehniko Nathan Copeland, kvadriplegik Daniele Bellini, amputiranec
Rjave, zelene ali modre oči? Če bi imeli možnost poseči v genski material, bi si res želeli vplivati na lastnosti vašega sina ali hčere? Etične dileme so v sodobni znanosti vse bolj pogoste, meje pa vse bolj zabrisane. Pogledujemo v prihodnost in k robovom znanosti – kaj prinašajo prihodnja desetletja, kaj je realno mogoče in kaj bo še vedno znanstvena fantastika, kako bo spremenjeni svet (rast prebivalstva, podnebne spremembe, izumiranja vrst) vplival na odpiranje znanosti, kakšno moč ima znanstveni dumping in kako se z izzivi soočati z glavo in ne s populizmom. Sogovorniki: dr. Andrej Prša, dr. Toni Pustovrh, dr. Anže Županič in dr. Radovan Komel.
Leto 2016 je ubiralo svojstveno pot tudi na znanstvenem področju. Na področjih genetike, biologije in astronomije so se vrstila nova odkritja, v okoljskih znanostih so deževala še resnejša opozorila, svet je solidarno strnil vrste v boju proti razsajanju virusa zika, stroji pa so človeku zabili še en gol. V 2016-em smo segli dlje v preteklost in globlje v do zdaj nepojasnjene skrivnosti človeka. Skozi znanstveni izbor ekipe oddaje Frekvenca X vas vodita Maja Ratej in Luka Hvalc.
Pred dobrim letom je ameriška astronomka dr. Tabetha Boyajian s sodelavci objavila članek, v katerem je predstavila nenavadne lastnosti zvezde KIC 9462852, ki so jo opazovali z Nasinim satelitom Kepler. Naslov njenega članka: "Kje je svetloba?" še vedno nima zanesljivega odgovora.
V naravi je več kot 170 tisoč živali, ki za lov ali obrambo ali druge namene uporabljajo strupe, nekateri so tako močni, da so lahko že v zelo majhnih odmerkih usodni za človeka. Najbolj kompleksni in tudi najnevarnejši so prav strupi kač, ki prizadenejo žrtvin živčni, mišični ali krvožilni sistem, nekatere kače, na primer južnoameriška suličarka, pa lahko izzovejo strahotno odmiranje tkiv. V tokratni Frekvenci X se podajamo v zanimiv svet živalskih strupov. Ugotavljamo tudi, da protistrupov, na primer proti ugrizu modrasa, na trgu sploh ni več, odstiramo pa tudi, kako pomembna zdravila, ki dandanes rešujejo na milijone življenj, temeljijo prav na kačjem in drugih strupih.
Ob dnevu boja proti AIDSu se bomo spomnili, kdo je bil grešni kozel, ki so ga pred več kot tridesetimi leti obtožili, da je v Združene države prinesel virus HIV, kje se je vse začelo in kakšne rezultate dajejo trenutne raziskave na tem področju. Znastveniki, med njimi tudi dr. Lucy Dorrell z oxfordske univerze, so razvili novo zdravilo, ki uniči virus HIV v celicah.
Glede na to, kako kratka so obdobja miru v zgodovini človeštva – če lahko o njih sploh govorimo – so sodobna dognanja nevroloških znanosti o določenih vidikih našega čutenja fascinantna. Nekatere najdbe namreč potrjujejo tezo, da se ljudem nasilje fizično upira. Verjetno ima s tem kaj opraviti dejstvo, da smo zaradi svoje biološke zasnove nagnjeni k sočutju. V naših možganih, pa tudi možganih nekaterih živali – se skrivajo tako imenovane zrcalne nevronske celice. Ti nevroni takrat, ko opazujemo določeno početje nekoga – na primer če se udari v koleno – sprožijo enake signale kot nevroni v možganih opazovanega. Kljub temu da smo se ljudje skozi evolucijo naučili sočutje učinkovito zatirati, smo po naravi empatični. Novodobna znanost torej v precejšnji meri pritrjuje slutnjam, ki so jih izrazili že nekateri starodavni filozofi. Gosti: Dr. Tomaž Grušovnik, docent na Univerzi za Primorskem Dr. Lenart Škof, religiolog Dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog
Slovenski biologi so odkrili, da imajo bakterije vpliv na razmnoževanje pajkov. Kako vplivajo na obnašanje drugih živali, je lahko morda od bakterij celo odvisno obnašanje ljudi? Gostji: Doc. dr. Simona Kralj Fišer in Dr. Alanna Collen.
Potresi, ki neprestano nastajajo na vsej zemeljski krogli, so neizčrpen vir znanstvenih raziskovanj, v katerih ostaja nerešenih še veliko ugank. Vzporednico zemeljski seizmologiji, ki s pomočjo potresnih valov razkriva notranjost Zemlje, bomo potegnili tudi s preostalimi planeti v Osončju in celo z zvezdami, kjer v okviru astroseizmologije preučujejo širjenje zvočnih valov, ki podobno kot tresenje na Zemlji, veliko pove o njihovi notranjosti in starosti.
Lani smo na svetu proizvedli več kot 42 milijonov ton odpadne elektronske opreme. Do leta 2018 naj bi se ta številka povečala na 50 milijonov ton. Velik delež e-odpadkov konča na odlagališčih držav tretjega sveta, kar številni plačajo tudi z zdravjem. Ena od komponent, ki jo zavržemo z e-odpadki, ki kot surovina hitro hlapi, je platina. Raziskovalec s Kemijskega inštituta dr. Nejc Hodnik je pred kratkim razvil način zelenega recikliranja te plemenite kovine in s tem nakazal pot, kako lahko k problematiki e-odpadkov pristopamo bolj odgovorno in z učinkovitimi rešitvami.
Morda res še ne diši po zimi, a prihajajo dnevi, ko marsikdo ne bo vohal ničesar. V Frekvenci X smo, preden se v njih naberejo prekomerne količine sluzi, odprli nosove in se prepustili zaznavanju vonjav.
Deset in deset ni dvajset. Če dodamo še 50, pa je enajst. Kaj je to? Z njimi smo se srečali že v otroštvu, z njimi se srečujemo v odrasli dobi in tudi v vsakdanjem življenju. Uganke so z nami že tisočletja, poznali so jih že stari Babilonci, Asirci in drugi, v našem okolju je gotovo najbolj znana med prastarimi ugankami biblična Samsonova uganka. Najsi bodo matematične ali besedne, rešljive ali celo nerešljive, imamo jih radi.
Živimo v dobi, ki jo obvladujejo prikriti vplivi na mnenje ljudi. Prepričevalske trike nam servirajo politiki, poslovneži, marketingarji, zavarovalniški agentje, morda celo naši šefi … Kako jih prepoznati in kako se z njimi konstruktivno soočati? Gostje: dr. James Garvey, filozof, avtor knjige Prepričevalci; dr.Stojan Pelko, nekdanji oglaševalec, publicist; Boštjan Videmšek, novinar Dela, protivojni poročevalec.
Neveljaven email naslov