Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nikoli v zgodovini nismo imeli toliko zabeleženih podatkov o svetu in družbi. Vedno učinkovitejše metode odbiranja in združevanja določenih delov ogromnih podatkovnih baz v uporabne informacijske pakete bodo v prihodnosti najverjetneje sestavljali enega najmočnejših orodij za tiste, ki ga bodo lahko uporabljali.Podjetjem računalniško upravljanje z bazami podatkov že pomaga učinkoviteje oglaševati in tako bolje poslovati na trgu, državam pomaga voditi evidence o svojih prebivalcih in tako bolje prepoznavati ter razreševati ali preprečevati probleme, s katerimi se srečujejo, delodajalcem lajša odločitev o zaposlitvi določenega kandidata, sodobne metode upravljanja s podatki lahko pomenijo tudi pomemben napredek v medicini, natančneje v diagnostiki … in tako naprej. Potencial za družbi koristno uporabo novega znanja na področju dela z bazami podatkov je – kot baze same – ogromen. Žal pa lahko to močno orodje v nepravih rokah v prihodnje pomeni tudi zdrs v distopično družbo; situacijo, v kateri se ne bomo mogli nikakor skriti pred velikim bratom, ki nam bo sledil na vsakem koraku, beležil podatke o nas in nas po svojih kriterijih vrednotil.Kitajska ni daleč od tega orwellovskega scenarija: že čez tri leta naj bi po načrtih tamkajšnjih oblasti zaživel tako imenovani Sistem socialnega kapitala, prek katerega bo kitajski veliki brat razpolagal z obširnimi paketi podatkov o svojih državljanih ter jih za zaželene oziroma nezaželene vedenjske vzorce nagrajeval oz. kaznoval. Katere etične dileme moramo razrešiti, če se prednostim sodobnih znanstvenih dognanj s področja družboslovne informatike ne želimo odpovedati, obenem pa preprečiti, da bi se “kitajska prihodnost” zgodila tudi nam?
Gostje: Dr. Luka Kronegger, katedra za družboslovno informatiko in metodologijo FDV; Jean-Philippe Schepens, podatkovni znanstvenik in ekonomist; Dr. Michal Kosinski, univerza Stanford, doktorat iz všečkov.
Že čez tri leta naj bi na Kitajskem zaživel sistem socialnega kapitala, prek katerega bo imel kitajski veliki brat na voljo obširen paket podatkov o svojih državljanih
Nikoli v zgodovini nismo imeli toliko podatkov o svetu in družbi kot danes – predvsem zaradi digitalnih sledi, ki jih uporabniki spleta puščamo za seboj.
Tudi informacijska tehnologija, ki te podatke filtrira, vztrajno napreduje. Poznavalci področja napovedujejo, da bodo vse učinkovitejše metode odbiranja in združevanja določenih delov ogromnih podatkovnih baz v uporabne informacijske pakete v prihodnosti sestavljali enega najmočnejših orodij za tiste, ki ga bodo lahko uporabljali. Med njimi so večja trgovska in oglaševalska podjetja, ki se pri svojem poslovanju zanašajo na sodobne marketinške taktike; zlasti na ciljno oglaševanje.
Rezultati so osupljivi, saj razvijajoči se pristopi k izračunavanju statističnih algoritmov trgovcem že omogočajo, da nadvse natančno in v pravem trenutku s ponudbo svojega izdelka nagovorijo potencialne stranke, upoštevajoč njene želje in potrebe. Že danes je povsem mogoče, da neka potovalna agencija, ki se ukvarja tudi s podatkovnim rudarjenjem na družabnih omrežjih, izračuna, da potrebujete dopust, še preden se tega sami zaveste.
“Rad bi bil tarča dobrega marketinga. Če ti oglas ponuja zate pomembne informacije, to ni strašljivo, ampak ti bo pomagalo. To je treba sprejeti, taki so novi časi. In ljudje se borijo proti temu, ker ne marajo sprememb.”
Jean-Philippe Schepens, podatkovni znanstvenik in ekonomist
Če pri napovedih o prihodnosti ne izhajamo iz teze, da bodo trgovci in oglaševalci skrbno ravnali z našimi osebnimi podatki ter jih uporabljali v korist družbe, je razlogov za skrbi vendarle nekaj. Tudi zunaj oglaševalskih, marketinških krogov je gonilo zbiranja in selekcije podatkov v glavnem prodaja “oglasnih” sporočil. Nove tehnike brskanja po bazah podatkov so torej enako priročno orodje za politično propagando.
“Algoritmi so načeloma nastavljeni tako, da ustvarjajo mehurčke uporabnikov spleta, ki so podobno misleči. Najlaže je ljudi obdržati v skupini tako, da jim vselej ponudiš ‘nekaj več’.”
Dr. Luka Kronegger, družboslovni informatik, FDV
To uporabnike utrjuje v njihovih prepričanjih in jih radikalizira, kar se je izkazalo za učinkovito taktiko v primeru zadnjih ameriških volitev.
Sicer pa se lahko ob pomoči novih informacijskih spretnosti pri statistični obdelavi podatkov izvaja politična represija. Kitajska vlada bo v treh letih uveljavila obvezno vključitev v t. i. sistem socialnega kapitala za vse svoje prebivalce. Statistika bo zapisovala vse, od njihovih nakupov v trgovinah in prek spleta, njihovo lokacijo ob vsakem trenutku v dnevu, s kom se družijo, kako dolgo, koliko časa gledajo filme, katere filme, koliko časa preživijo za računalnikom in tako naprej.
Poseben program bo Kitajcem za vse to podeljeval točke in jih v skladu s seštevkom, ki ga bodo dosegli, umeščal na lestvico ter naposled nagrajeval zaželene oz. kaznoval nezaželene vedenjske vzorce.
Kitajska ni daleč od orwellovskega scenarija: že čez tri leta naj bi po načrtih tamkajšnjih oblasti zaživel tako imenovani sistem socialnega kapitala, prek katerega bo imel kitajski veliki brat na voljo obširne pakete podatkov o svojih državljanih ter jih za (ne)zaželene vedenjske vzorce nagrajeval oz. kaznoval. Katere etične dileme moramo razrešiti, če se prednostim sodobnih znanstvenih dognanj s področja družboslovne informatike ne želimo odpovedati, obenem pa preprečiti, da bi se “kitajska prihodnost” zgodila tudi nam?
Pomislekov, ki se pojavljajo ob ugibanju o nadaljnjem razvoju informacijskih tehnologij za statistično obdelavo podatkov in njihovem vplivu na življenje po vsem svetu, je resda precej. Vsekakor pa lahko napredne metode brskanja po velikih podatkih uporabimo tudi za slikanje lepšega jutri. Ali drugače: potencial za družbi koristno uporabo novega znanja na področju dela z bazami podatkov na primer v medicini in v znanosti nasploh je – kot baze same – ogromen.
688 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Nikoli v zgodovini nismo imeli toliko zabeleženih podatkov o svetu in družbi. Vedno učinkovitejše metode odbiranja in združevanja določenih delov ogromnih podatkovnih baz v uporabne informacijske pakete bodo v prihodnosti najverjetneje sestavljali enega najmočnejših orodij za tiste, ki ga bodo lahko uporabljali.Podjetjem računalniško upravljanje z bazami podatkov že pomaga učinkoviteje oglaševati in tako bolje poslovati na trgu, državam pomaga voditi evidence o svojih prebivalcih in tako bolje prepoznavati ter razreševati ali preprečevati probleme, s katerimi se srečujejo, delodajalcem lajša odločitev o zaposlitvi določenega kandidata, sodobne metode upravljanja s podatki lahko pomenijo tudi pomemben napredek v medicini, natančneje v diagnostiki … in tako naprej. Potencial za družbi koristno uporabo novega znanja na področju dela z bazami podatkov je – kot baze same – ogromen. Žal pa lahko to močno orodje v nepravih rokah v prihodnje pomeni tudi zdrs v distopično družbo; situacijo, v kateri se ne bomo mogli nikakor skriti pred velikim bratom, ki nam bo sledil na vsakem koraku, beležil podatke o nas in nas po svojih kriterijih vrednotil.Kitajska ni daleč od tega orwellovskega scenarija: že čez tri leta naj bi po načrtih tamkajšnjih oblasti zaživel tako imenovani Sistem socialnega kapitala, prek katerega bo kitajski veliki brat razpolagal z obširnimi paketi podatkov o svojih državljanih ter jih za zaželene oziroma nezaželene vedenjske vzorce nagrajeval oz. kaznoval. Katere etične dileme moramo razrešiti, če se prednostim sodobnih znanstvenih dognanj s področja družboslovne informatike ne želimo odpovedati, obenem pa preprečiti, da bi se “kitajska prihodnost” zgodila tudi nam?
Gostje: Dr. Luka Kronegger, katedra za družboslovno informatiko in metodologijo FDV; Jean-Philippe Schepens, podatkovni znanstvenik in ekonomist; Dr. Michal Kosinski, univerza Stanford, doktorat iz všečkov.
Že čez tri leta naj bi na Kitajskem zaživel sistem socialnega kapitala, prek katerega bo imel kitajski veliki brat na voljo obširen paket podatkov o svojih državljanih
Nikoli v zgodovini nismo imeli toliko podatkov o svetu in družbi kot danes – predvsem zaradi digitalnih sledi, ki jih uporabniki spleta puščamo za seboj.
Tudi informacijska tehnologija, ki te podatke filtrira, vztrajno napreduje. Poznavalci področja napovedujejo, da bodo vse učinkovitejše metode odbiranja in združevanja določenih delov ogromnih podatkovnih baz v uporabne informacijske pakete v prihodnosti sestavljali enega najmočnejših orodij za tiste, ki ga bodo lahko uporabljali. Med njimi so večja trgovska in oglaševalska podjetja, ki se pri svojem poslovanju zanašajo na sodobne marketinške taktike; zlasti na ciljno oglaševanje.
Rezultati so osupljivi, saj razvijajoči se pristopi k izračunavanju statističnih algoritmov trgovcem že omogočajo, da nadvse natančno in v pravem trenutku s ponudbo svojega izdelka nagovorijo potencialne stranke, upoštevajoč njene želje in potrebe. Že danes je povsem mogoče, da neka potovalna agencija, ki se ukvarja tudi s podatkovnim rudarjenjem na družabnih omrežjih, izračuna, da potrebujete dopust, še preden se tega sami zaveste.
“Rad bi bil tarča dobrega marketinga. Če ti oglas ponuja zate pomembne informacije, to ni strašljivo, ampak ti bo pomagalo. To je treba sprejeti, taki so novi časi. In ljudje se borijo proti temu, ker ne marajo sprememb.”
Jean-Philippe Schepens, podatkovni znanstvenik in ekonomist
Če pri napovedih o prihodnosti ne izhajamo iz teze, da bodo trgovci in oglaševalci skrbno ravnali z našimi osebnimi podatki ter jih uporabljali v korist družbe, je razlogov za skrbi vendarle nekaj. Tudi zunaj oglaševalskih, marketinških krogov je gonilo zbiranja in selekcije podatkov v glavnem prodaja “oglasnih” sporočil. Nove tehnike brskanja po bazah podatkov so torej enako priročno orodje za politično propagando.
“Algoritmi so načeloma nastavljeni tako, da ustvarjajo mehurčke uporabnikov spleta, ki so podobno misleči. Najlaže je ljudi obdržati v skupini tako, da jim vselej ponudiš ‘nekaj več’.”
Dr. Luka Kronegger, družboslovni informatik, FDV
To uporabnike utrjuje v njihovih prepričanjih in jih radikalizira, kar se je izkazalo za učinkovito taktiko v primeru zadnjih ameriških volitev.
Sicer pa se lahko ob pomoči novih informacijskih spretnosti pri statistični obdelavi podatkov izvaja politična represija. Kitajska vlada bo v treh letih uveljavila obvezno vključitev v t. i. sistem socialnega kapitala za vse svoje prebivalce. Statistika bo zapisovala vse, od njihovih nakupov v trgovinah in prek spleta, njihovo lokacijo ob vsakem trenutku v dnevu, s kom se družijo, kako dolgo, koliko časa gledajo filme, katere filme, koliko časa preživijo za računalnikom in tako naprej.
Poseben program bo Kitajcem za vse to podeljeval točke in jih v skladu s seštevkom, ki ga bodo dosegli, umeščal na lestvico ter naposled nagrajeval zaželene oz. kaznoval nezaželene vedenjske vzorce.
Kitajska ni daleč od orwellovskega scenarija: že čez tri leta naj bi po načrtih tamkajšnjih oblasti zaživel tako imenovani sistem socialnega kapitala, prek katerega bo imel kitajski veliki brat na voljo obširne pakete podatkov o svojih državljanih ter jih za (ne)zaželene vedenjske vzorce nagrajeval oz. kaznoval. Katere etične dileme moramo razrešiti, če se prednostim sodobnih znanstvenih dognanj s področja družboslovne informatike ne želimo odpovedati, obenem pa preprečiti, da bi se “kitajska prihodnost” zgodila tudi nam?
Pomislekov, ki se pojavljajo ob ugibanju o nadaljnjem razvoju informacijskih tehnologij za statistično obdelavo podatkov in njihovem vplivu na življenje po vsem svetu, je resda precej. Vsekakor pa lahko napredne metode brskanja po velikih podatkih uporabimo tudi za slikanje lepšega jutri. Ali drugače: potencial za družbi koristno uporabo novega znanja na področju dela z bazami podatkov na primer v medicini in v znanosti nasploh je – kot baze same – ogromen.
Pred kratkim je svet kot blisk obkrožila novica, da je znanstvenikom projekta LIGO uspelo prvič neposredno zaznati gravitacijske valove. Gre za še eno od potrditev Einsteinove vizije vesolja v splošni teoriji relativnosti. Kaj so pravzaprav odkrili znanstveniki in zakaj je odkritje tako pomembno, pojasnjujeta prof. dr. Andrej Čadež in prof. dr. Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Britanska državna bioetična komisija je januarja dala dovoljenje raziskovalni skupini pod vodstvom Kathy Niakan iz Instituta Francis Crick, da lahko začne opravljati genetske poskuse na človeških zarodkih. Čeprav pravijo, da bodo njene raziskave pomagale razumeti biologijo zgodnjega človeškega razvoja, se pojavlja vprašanje, ali so znanstveniki z genetskimi eksperimenti na človeških zarodkih in svojimi nadaljnjimi načrti dokončno prestopili mejo in odprli Pandorino skrinjico. Več o tako imenovani tehnologiji spreminjana genetskega materiala CRISPR, ki jo številni opisujejo za revolucionarno, v Frekvenci X.
Ukvarjali smo se s ponavljajočim se nenadzorovanimi trzljaji in kompleksnejšimi gibi, imenovanim tiki. Ob pomoči nevrologa in psihiatra smo se spustili v sivo območje med hotenimi in nehotenimi gibi ter po najboljših močeh pojasnili za zdaj slabo raziskan izvor tikov.
Težavnost izbire srečamo vsakokrat, ko stopimo v malo bolje založeno trgovino. Naš največji trgovec ima na primer v spletni trgovini 97 zobnih krem, 104 vrste sadnih jogurtov in 47 vrst kruha. To je veliko. No, sprehod po prodajalni čevljev in oblek, športne opreme ali računalnikov je podobno neobvladljiv. Police se šibijo pod stotinami različnih vrst izdelkov. Imeti na izbiro tri vrste zobne kreme je bolje kot imeti eno, toda 97 … Postane več kdaj preveč? In kako se odločamo pri izbiri partnerja, službe in ob drugih življenjskih prelomnicah? O paradoksu izbire razpravljamo z ameriškim psihologom dr. Barryjem Schwartzom in našo filozofinjo dr. Renato Salecl.
Sanje so včasih mistične, včasih skoraj realistične. V njih lahko postanemo živali, živimo v vzporednem vesolju, včasih se nam v sanjah tudi uresničijo sanje. Nekaj zelo skrivnostnega je v sanjah, da se z njimi ukvarjamo že stoletja, vsaka kultura na drugačen način, pa še vedno nismo našli skupnega odgovora na vprašanje – kaj sanje sploh pomenijo.
Sanje so včasih mistične, včasih skoraj realistične. V njih lahko postanemo živali, živimo v vzporednem vesolju, včasih se nam v sanjah tudi uresničijo sanje. Nekaj zelo skrivnostnega je v sanjah, da se z njimi ukvarjamo že stoletja, vsaka kultura na drugačen način, pa še vedno nismo našli skupnega odgovora na vprašanje – kaj sanje sploh pomenijo.
Najbrž ne bi pomislili, da imata kuhanje juhe v hribih in izstreljevanje satelitov v tirnico okoli Zemlje kaj skupnega. Gre za kavitacijo, ki povzroča težave v črpalkah raketnih motorjev in v turbinah elektrarn, ne prizanaša ne živalim niti rastlinam, vendar pa take implozije lahko obrnemo tudi nam v prid.
Najbrž ne bi pomislili, da imata kuhanje juhe v hribih in izstreljevanje satelitov v tirnico okoli Zemlje kaj skupnega. Gre za kavitacijo, ki povzroča težave v črpalkah raketnih motorjev in v turbinah elektrarn, ne prizanaša ne živalim niti rastlinam, vendar pa take implozije lahko obrnemo tudi nam v prid.
Področje razvoja električnih vozil in baterijskih sistemov zanje je na vrhuncu. Tudi Slovenci smo na področju razvoja tovrstnih akumulatorjev v svetovni raziskovalni špici. Baterijske sisteme prihodnosti in to, ali bodo lahko kmalu poganjali tudi potniška letala, razkrivamo ta četrtek po 11.45 v valovski oddaji Frekvenca X. Gosta: Dr. Robert Dominko, raziskovalec na Kemijskem inštitutu in Haresh Kamath, Electric Power Research Insitut, ameriška neprofitna R&D organizacija.
Voda na Marsu, bližnje srečanje s Plutonom, novi temperaturni rekordi, otroci s tremi starši, nevtrini, vrhunski svetovni fiziki v Ljubljani, nova vrsta človečnjaka … To je le nekaj asociacij na znanstveno leto 2015. Kaj so bila najprodornejša odkritja minulih 12 mesecev, katera so najbolj vroča raziskovalna področja in kaj je odmevalo znotraj naših meja, se spominjamo v posebni epizodi Frekvence X.
Zakaj Slovenija vlaga v znanost in opremo manj kot v času Jugoslavije, kako je s pogoji dela in dosežki, kakšna je prihodnost slovenske znanosti in inovativnosti. Bo znanost kdaj naša prioriteta? Razmišljata dr. Vito Turk in dr. Martin Klanjšek.
Medtem ko je podnebna znanost vse bolj prepričana v podnebne spremembe, zanikanje problema paradoksno narašča. Skepticizem je resda zdrava mera nezaupanja v prehitre sklepe. Skeptik hoče dokaze. A težava pri podnebnih spremembah in onesnaženem okolju na splošno je to, da je dokazov več kot dovolj. Gre bolj za zanikanje resnice, ki nam ni preveč všeč, ker ogroža naš trenutni način življenja.
Ljudje smo po naravi nagnjeni k temu, da poskušamo čim hitreje razrešiti negotovosti. Če smo v stresu, smo bistveno manj pripravljeni vztrajati pri odprtosti različnih možnosti. Strokovnjaki ugotavljajo, da se zaradi zatekanja k varnim odločitvam povečujejo tudi stereotipi do beguncev, teroristični napadi so vplivali na našo toleranco do sprejemanja alternativnih interpretacij dogajanja. Kako se soočati z negotovostjo in odprtostjo različnih možnosti raziskujemo v pogovorih z uglednim ameriškim socialnim psihologom Ariejem Kruglanskim, zdravnikom dr. Matjažem Zwittrom, statističarko Tino Žnidaršič in demografom dr. Janezom Malačičem.
Beremo časopis, rešujemo sudoku in brez slabe vesti telefoniramo. To je vožnja prihodnosti s samovozečimi avtomobili. Ti naj bi namreč bili naslednji stroj, ki bo nadomestil nekatera človeška dela in nam olajšal življenje. Vožnja po središčih mesta bi bila s takšnimi vozili manj stresna, avtomobil bi se samodejno odzival na ovire, poleg tega pa bi obstajala zmanjšana potreba po parkirnem prostoru, saj bi nas avtomobil odložil in se sam odpeljal domov.
Izstreljevanje satelitov v vesolje je drago. Izstrelitev kilograma tovora v nizko tirnico stane 10 tisoč evrov, cena za bolj oddaljene tire je še precej višja. Osrednja sogovornika oddaje sta dr. Marcos Bavdž in dr. Janez Dolinšek.
“Ali živali čutijo bolečino?” je vprašanje, ki si ga bomo zastavljali v tokratni Frekvenci X. Znanstveniki in filozofi imajo glede tega različna stališča, pritrdilni odgovor nanj pa bi marsikatero človekovo dejanje postavil v slabo moralno luč. Če namreč živali ne čutijo bolečine, potem so eksperimenti na njih in njihov zakol moralno neproblematična dejanja. Če pa živali to sposobnost imajo, potem se stvari zapletejo in postanejo kočljive.
V vesolje je doslej poletelo 551 ljudi, med njimi je tudi kanadski astronavt Chris Hadfield. Hadfield je v vesolje poletel trikrat, več mesecev je bival na mednarodni vesoljski postaji, kjer je posnel tudi videospot za legendarno pesem Space Oddity. Oddajo smo pripravili v sodelovanju s Slavkom Jeričem, avtorjem podcasta Številke, ki je v studio osvetlil nekaj zanimivih statističnih dejstev povezanih s človekovim osvajanjem vesolja.
V jami v Južnoafriški republiki so pred kratkim odkrili novo vrsto človečnjaka – vrsto Homo naledi, ki naj bi po mnenju odkriteljev predstavljala do zdaj manjkajoči člen v uganki človeške evolucije. A stvar ni tako preprosta – okostje je precej nenavadno, za povrh pa znanstveniki ne znajo niti določiti, kako staro je. Kdo je bil Homo naledi in kakšna dogodivščina je bilo njegovo izkopavanje?
Življenje zvezd se zdi v marsičem fantastična zgodba narave, ki omogoča tudi naš obstoj. Razložili bomo, kako sta letošnja Nobelova nagrajenca za fiziko zaokrožila razumevanje jedrskega zlivanja v notranjosti Sonca in pri tem odkrila nove lastnosti delcev z imenom nevtrini. Jedrsko zlivanje primerjamo z nasprotno reakcijo jedrske cepitve, ki poganja elektrarno v Krškem, in pojasnjujemo, da so manjši reaktorji, kot je tisti v Podgorici pri Ljubljani, nepogrešljivi v industrijskih in medicinskih preiskavah in terapijah.
Luka Ausec je doktor biologije. Tekoče bere DNK, deloma pa tudi literaturo. Navdušuje ga pregibanje telesa in možganov v vse smeri, deloma tudi navznoter. Luka je znanstvenik in raziskovalec v zasebnem sektorju. Podkaster. Na Metini listi že dve leti pripravlja MetaPHoDcast. Skupaj z Ano Slavec se pogovarjata z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Njuni sogovorniki so znanstveniki pred zaključkom doktorata z različnih področij znanosti. Kakšne so razmere med mladimi znanstveniki, kako je s komuniciranjem znanosti, kaj posluša Luka?
Neveljaven email naslov