Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jernej Hercog živi v Dubaju, tam sta si oba z ženo našla službe. Dela predvsem z vodo, pravi pa, da se je bilo najtežje navaditi na tamkajšnji način dela.
Jernej Hercog je v Dubaju zaradi vode, kar je na prvi pogled malo nenavadno. V nemškem podjetju Mena Water je produktni menedžer za predčiščenje odpadne vode, ravnanje z odpadnim blatom ter protismradno zaščito na čistilnih napravah za odpadno in pitno vodo. “Največji izziv v tem delu sveta pa je bila prilagoditev na njihov način dela. Delovni ritem je bistveno počasnejši, zamujanje na sestanke je prej pravilo kot izjema in med tem je treba krmariti.”
“Največja zamuda na sestanek je bila tri ure. Čakal sem ga v pisarni brez interneta, to je bil kar izziv.”
Strokovnjaki so cenjeni, specifična znanja se nagradijo. “Največjo vlogo pri izboru delavca igra znanje. Razgovor je bil kot najhujši izpit na fakulteti, dobra ura zelo konkretnih strokovnih vprašanj, ni prostora za blefiranje. Čez tri mesece sem že bil v Dubaju.”
Zdaj se ukvarja z ogromnim črpališčem v Abu Dabiju, ki bo zbiralo vso odpadno vodo, za slovenske razmere so dimenzije projekta nepredstavljive.
“Pred letom 2009 Dubaj ni imel kanalizacijskega sistema, odpadne vode so s cisternami prevažali do čistilnih naprav. Danes ima 70 odstotkov države že kanalizacijo.”
Jernej Hercog v Dubaju še ni dobil priložnosti, da bi pil vodo iz pipe, verjetnost, da bo to mogoče kdaj v prihodnosti, se mu zdi zelo majhna. “To je razkošje. Kadar koli pridem v Slovenijo, že na letališču pijem vodo iz pipe. To je treba ceniti.”
“Moj odnos do vode se je v Dubaju spremenil, še bolj sem pazljiv in še bolj cenim to dobrino.”
Vročina ga sredi poletja, ko se temperature vsak dan dvignejo nad 40 stopinj, ne moti tako zelo. “Zdaj se skoraj ne gibamo zunaj – vse deluje le pod klimatskimi napravami. Pogrešamo pa svež zrak.“
Jernej Hercog živi v Dubaju, tam sta si oba z ženo našla službe. Dela predvsem z vodo, pravi pa, da se je bilo najtežje navaditi na tamkajšnji način dela.
Jernej Hercog je v Dubaju zaradi vode, kar je na prvi pogled malo nenavadno. V nemškem podjetju Mena Water je produktni menedžer za predčiščenje odpadne vode, ravnanje z odpadnim blatom ter protismradno zaščito na čistilnih napravah za odpadno in pitno vodo. “Največji izziv v tem delu sveta pa je bila prilagoditev na njihov način dela. Delovni ritem je bistveno počasnejši, zamujanje na sestanke je prej pravilo kot izjema in med tem je treba krmariti.”
“Največja zamuda na sestanek je bila tri ure. Čakal sem ga v pisarni brez interneta, to je bil kar izziv.”
Strokovnjaki so cenjeni, specifična znanja se nagradijo. “Največjo vlogo pri izboru delavca igra znanje. Razgovor je bil kot najhujši izpit na fakulteti, dobra ura zelo konkretnih strokovnih vprašanj, ni prostora za blefiranje. Čez tri mesece sem že bil v Dubaju.”
Zdaj se ukvarja z ogromnim črpališčem v Abu Dabiju, ki bo zbiralo vso odpadno vodo, za slovenske razmere so dimenzije projekta nepredstavljive.
“Pred letom 2009 Dubaj ni imel kanalizacijskega sistema, odpadne vode so s cisternami prevažali do čistilnih naprav. Danes ima 70 odstotkov države že kanalizacijo.”
Jernej Hercog v Dubaju še ni dobil priložnosti, da bi pil vodo iz pipe, verjetnost, da bo to mogoče kdaj v prihodnosti, se mu zdi zelo majhna. “To je razkošje. Kadar koli pridem v Slovenijo, že na letališču pijem vodo iz pipe. To je treba ceniti.”
“Moj odnos do vode se je v Dubaju spremenil, še bolj sem pazljiv in še bolj cenim to dobrino.”
Vročina ga sredi poletja, ko se temperature vsak dan dvignejo nad 40 stopinj, ne moti tako zelo. “Zdaj se skoraj ne gibamo zunaj – vse deluje le pod klimatskimi napravami. Pogrešamo pa svež zrak.“
Nekoč oglaševalka, danes pa lastnica podjetja, ki se ukvarja s prodajo kozmetike.
Anja Catherine Limon je v približno enakem deležu Slovenka in Angležinja. Po študiju pri nas in na Otoku je pristala na "tretjem" koncu Evrope – v Berlinu.
Kaja Doupona že šest let živi na Švedskem, tja se je po končanem študiju komunikologije odpravila študirat matematiko. Čeprav je nikoli prej ni marala!
Celjanka, učiteljica nemščine se je 100 let potem, ko se je na pot okrog sveta odpravila njena someščanka in ena največjih svetovnih popotnic Alma Karlin, odpravila po njenih stopinjah.
Filozofinja, teologinja in veterinarska tehnica se po šestih letih življenja v Carigradu z možem domačinom loteva novega življenjskega izziva.
Mateja Pavlič že deset let z možem živi v soparnem močvirju globokega juga Združenih držav, družbo jima delajo simpatično odbite evolucijske stvaritve.
Zarja Protner je novinarka in komunikologinja, ki večino svojega časa preživi na Facebooku.
Generativni fonolog se po letih preseljevanja z ene na drugo svetovno univerzo v Torontu prvič počuti domače.
Slavica Tucakov je pred dvema letoma Slovenijo zamenjala za Cardiff. Pustila je redno službo in se v Wales odpravila na avdicijo za glasbeno skupino. Avdicijo za mesto basistke je sicer prestala, a je nato sodelovanje padlo v vodo. A vendar: slab začetek, dober konec! Trenutno dela v Chapter Arts Centru, ki daje dom številnim umetnikom in ki so ga ob ustanovitvi – pred skoraj 50 leti – s koncertom podprli člani skupine Pink Floyd. Tudi z glasbo se ukvarja, med drugim je nastopala z zasedbo Kosheen.
Poleg naravnega bogastva ozemlja, na katerem bivamo, smo si Slovenci in Novozelandci podobni tudi po življenjskem slogu.
Luka Golež je bil v najstniških letih obetaven košarkar, a je namesto športne kariere zaplaval v akademske vode.
S prijateljem sta se tako pred nekaj leti v iskanju novih izzivov in močno željo po uspehu podala na pot do zvezd. Kot primerno izstrelišče v vesolje, ki ga krasijo zvezde svetovne estrade, odete v oblačila najmočnejših blagovnih znamk, sta izbrala London. Tam se je Jožef pogovarjal z velikimi imeni šovbiznisa, kot so Robert De Niro, Adriana Lima, Sophie Turner, David Schwimmer in Naomi Campbell. Slednja ga je samo s svojo prezenco in par besedami tako navdušila, da je pozneje spisal knjigo s protagonistko, katere osebnost temelji na njeni, za “Rossa iz Prijateljev” pa pravi, da je eden najbolj pristnih in priljudnih zvezdnikov, kar jih lahko spoznaš.
Fotograf in reportažni novinar zadnjih deset let prebiva v največjem južnoameriškem mestu Sao Paulo v Braziliji, kjer se po njegovih besedah zaradi gneče, neprijazne infrastrukture, kaotičnih razmer v prometu ter socialnih razlik in kriminala ne živi prav dobro. Zato razmišlja o vrnitvi v Slovenijo.
Fotograf in reportažni novinar zadnjih deset let prebiva v največjem južnoameriškem mestu Sao Paulo v Braziliji, kjer se po njegovih besedah zaradi gneče, neprijazne infrastrukture, kaotičnih razmer v prometu ter socialnih razlik in kriminala ne živi prav dobro. Zato razmišlja o vrnitvi v Slovenijo.
Aprila Cotič Jasaitiene dela v valutni banki, kjer je zadolžena za komuniciranje s poslovnimi partnerji z Balkana. V baltski državi, ki ji je dolga desetletja vladal komunistični režim nekdanje Sovjetske zveze, povprečna bruto plača dosega manj kot osemsto evrov. Veliko je sive ekonomije; podjetja delavcem uradno izplačujejo minimalno plačo. Da bi državi plačevala čim manj prispevkov, dodatke k plačam podjetja urejajo z raznimi aneksi ali pa izplačujejo kar “na roko”.
Boštjan Božič z ženo Vietnamko prebiva v Vancouvru v kanadski provinci Britanska Kolumbija, a v glavnem meni, da se tako v Sloveniji kot na jugovzhodu Azije – če prezremo onesnaženost – živi bolje. Za Vancouver sicer pravi, da je »Slovenija v malem«: tako kot mi tam so zelo ponosni na to, da imajo na tako majhnem ozemlju gore in morje, radi se pa tudi primerjajo s sosedi Američani – tako kot mi z Avstrijci, pri katerih je trava vselej bolj zelena, plače so višje, najemnine stanovanj in davki nižji itn.
Gostja prve epizode nove sezone je Jasmina Gregor, ki je več let delala na luksuznih križarkah. O dragocenih izkušnjah življenja na ladji, bivanju v majhni sobici (praviloma brez oken), ter o skupni točki križarjenja in resničnostnega šova.
Posebna poletna izdaja Globalne vasi: Slovenija, (tudi) moja dežela! Gostimo športnike, glasbenike in druge posebneže, ki so sicer rojeni v tujini, a so za svoj dom – po takšnem ali drugačnem naključju – izbrali Slovenijo.
Posebna poletna izdaja Globalne vasi: Slovenija, (tudi) moja dežela! Gostimo športnike, glasbenike in druge posebneže, ki so sicer rojeni v tujini, a so za svoj dom – po takšnem ali drugačnem naključju – izbrali Slovenijo.
Posebna poletna izdaja Globalne vasi: Slovenija, (tudi) moja dežela! Gostimo športnike, glasbenike in druge posebneže, ki so sicer rojeni v tujini, a so za svoj dom – po takšnem ali drugačnem naključju – izbrali Slovenijo.
Neveljaven email naslov