Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z ležečim kolesom, ki po obliki spominja na ribo, se vozi 130 km/h. V Združenih državah Amerike živi z družino, dela kot raziskovalec in razvijalec in podira hitrostne rekorde z vozilom na človeški pogon. “Je zelo posebeno vozilo. Vozim vzratno, uporabljam ogledalo, da vidim predse. Površina vozila je zelo majhna, kar neposredno vpliva na zračni upor, je pa še vedno na dveh kolesih. Nekaterim ljudem se zdi izjemno težko kaj takega izpeljati, ampak dejansko ni. Tudi vzratno je možno peljati zelo hitro na dveh kolesih.”
V Združenih državah Amerike živi z družino, dela kot raziskovalec in razvijalec in podira hitrostne rekorde, je eden najhitrejših z vozilom na človeški pogon
Rekorde Damjan Zabovnik podira na cesti v Nevadi. V puščavi, kjer je blizu zgolj grmovje in nekaj manjših kamnov, kar je pomembno tudi zaradi varnosti ob morebitnem padcu, pojasnjuje. Vozi se z nekakšnim bolidom oz. ležečim kolesom, ki po obliki spominja na ribo ali raketo.
“Je zelo posebeno vozilo. Vozim vzratno, uporabljam ogledalo, da vidim predse. Površina vozila je zelo majhna, kar neposredno vpliva na zračni upor, je pa še vedno na dveh kolesih. Nekaterim ljudem se zdi kaj takega težko izpeljati, ampak dejansko ni. Tudi vzratno se da na dveh kolesih peljati zelo hitro.”
Pojasnjuje, da se mu je s svetovnimi rekordi ponudila velika priložnost. Pridobil je zeleno karto. In sicer zaradi izjemnih dosežkov in sposobnosti. “To je potrditev zame, zakaj pa ne bi poskusil, sem si rekel. Še vedno se lahko vrnem v Slovenijo. Pač, zenkrat nam je življenje tukaj lažje.”
Pravi, da ameriške sanje temeljijo na “zakreditiranju in veliko dela, da odplačaš dolgove in da poleg tega sproti kupuješ še veliko dobrin. Spoznal sem, da je priložnosti za delo veliko, zaslužek je lahko dober, če si sposoben, je pa problem najti prosti čas. Tu se ujamemo v zanko, ker ponavadi prevoz na delo in nazaj domov vzame veliko časa, za moje hobije pa ostaja vse manj časa.”
Glede mobilnosti v prihodnosti ni najbolj optimističen. “Stvari gredo na žalost v to smer, da nas bodo naokoli vozili računalniki, v tem ne vidim kaj dosti svobode. Seveda bodo kakšnega neumneža obvarovali pred nesrečo, kakšnemu pametnemu človeku pa bodo nesrečo tudi zakrivili.”
Opozarja, da so računalniki zmotljivi, v realnem svetu pa je tudi veliko nepredvidljivih okoliščin. “Vsega ne moreš simulirati in sprogramirati. Dela se na brezpilotnih letalih, dela se na brezpilotnih avtomobilih, morda bodo kolesa še manj udeležena v prometu, bomo videli. Upam, da ne bomo šli preveč globoko v visoke tehnologije, kajti potem se še bolj odmaknemo od narave, kar posledično vpliva tudi na to, da postanemo manj zdravi.”
Z ležečim kolesom, ki po obliki spominja na ribo, se vozi 130 km/h. V Združenih državah Amerike živi z družino, dela kot raziskovalec in razvijalec in podira hitrostne rekorde z vozilom na človeški pogon. “Je zelo posebeno vozilo. Vozim vzratno, uporabljam ogledalo, da vidim predse. Površina vozila je zelo majhna, kar neposredno vpliva na zračni upor, je pa še vedno na dveh kolesih. Nekaterim ljudem se zdi izjemno težko kaj takega izpeljati, ampak dejansko ni. Tudi vzratno je možno peljati zelo hitro na dveh kolesih.”
V Združenih državah Amerike živi z družino, dela kot raziskovalec in razvijalec in podira hitrostne rekorde, je eden najhitrejših z vozilom na človeški pogon
Rekorde Damjan Zabovnik podira na cesti v Nevadi. V puščavi, kjer je blizu zgolj grmovje in nekaj manjših kamnov, kar je pomembno tudi zaradi varnosti ob morebitnem padcu, pojasnjuje. Vozi se z nekakšnim bolidom oz. ležečim kolesom, ki po obliki spominja na ribo ali raketo.
“Je zelo posebeno vozilo. Vozim vzratno, uporabljam ogledalo, da vidim predse. Površina vozila je zelo majhna, kar neposredno vpliva na zračni upor, je pa še vedno na dveh kolesih. Nekaterim ljudem se zdi kaj takega težko izpeljati, ampak dejansko ni. Tudi vzratno se da na dveh kolesih peljati zelo hitro.”
Pojasnjuje, da se mu je s svetovnimi rekordi ponudila velika priložnost. Pridobil je zeleno karto. In sicer zaradi izjemnih dosežkov in sposobnosti. “To je potrditev zame, zakaj pa ne bi poskusil, sem si rekel. Še vedno se lahko vrnem v Slovenijo. Pač, zenkrat nam je življenje tukaj lažje.”
Pravi, da ameriške sanje temeljijo na “zakreditiranju in veliko dela, da odplačaš dolgove in da poleg tega sproti kupuješ še veliko dobrin. Spoznal sem, da je priložnosti za delo veliko, zaslužek je lahko dober, če si sposoben, je pa problem najti prosti čas. Tu se ujamemo v zanko, ker ponavadi prevoz na delo in nazaj domov vzame veliko časa, za moje hobije pa ostaja vse manj časa.”
Glede mobilnosti v prihodnosti ni najbolj optimističen. “Stvari gredo na žalost v to smer, da nas bodo naokoli vozili računalniki, v tem ne vidim kaj dosti svobode. Seveda bodo kakšnega neumneža obvarovali pred nesrečo, kakšnemu pametnemu človeku pa bodo nesrečo tudi zakrivili.”
Opozarja, da so računalniki zmotljivi, v realnem svetu pa je tudi veliko nepredvidljivih okoliščin. “Vsega ne moreš simulirati in sprogramirati. Dela se na brezpilotnih letalih, dela se na brezpilotnih avtomobilih, morda bodo kolesa še manj udeležena v prometu, bomo videli. Upam, da ne bomo šli preveč globoko v visoke tehnologije, kajti potem se še bolj odmaknemo od narave, kar posledično vpliva tudi na to, da postanemo manj zdravi.”
Enej Gala je mlad slovenski umetnik, ki študira na Kraljevi akademiji umetnosti v Londonu, kjer so jim zaradi epidemije podarili dodatno študijsko leto.
Tokratna Globalna vas bo malo drugačna, in sicer zato, ker se o življenju na Kitajskem ne bomo pogovarjali na splošno, temveč se bomo v precej daljšem intervjuju, kot smo jih vajeni, ukvarjali skoraj izključno s kitajskimi pristopi v boju proti epidemiji covida 19. Gost bo Peter Zupanc, ki je pred približno pol leta izdal knjigo Leto podgane, v kateri opisuje prav te v prepletu s svojimi lastnimi izkušnjami skozi celoten potek epidemije doslej.
Anamaria Klajnšček je slovenska plesalka in koreografinja, ki živi v Barceloni.
Merjeno v kilometrih ne gremo prav daleč, in sicer v avstrijski Gradec, kjer se je Tjaša kljub prvotnim načrtom vrnitve v Slovenijo ustalila, potem ko je tam spoznala svojega moža, prav tako glasbenika, s katerim zdaj živita "nadvse normalno" družinsko življenje blizu središča mesta. V pogovoru razlaga o svojih prvih stikih z mestom in tamkajšnjimi ljudmi, o posebnostih študija na graški Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti, o prepletu slovenskega in avstrijskega oz. o dvojezičnosti v Gradcu ter zanimivo, glede na to, da ji nemški jezik načeloma ne povzroča preglavic, tudi o komunikacijskih preprekah, ki jih je morala premostiti ob spoznanju, da (lokalna) avstrijščina pač nima prav veliko zveze s t. i. visoko nemščino.
Z laiško misijonarko Polono Dominik jecljavo in po ovinkih o trenutnih razmerah na severu države, kjer divja državljanska vojna in kjer je o tem nevarno govoriti naglas.
Nekoč študent filozofije in antične grščine s poglobljenim poznavanjem filozofije ljubezni danes dela kot marketinški menedžer v Ženevi.
Mlada kmetica iz Vogelj na Gorenjskem je domačo kmetijo zamenjala za nastanitev v evropskem diplomatskem in političnem središču, kjer nadaljuje svojo politično pot v interesni skupini za evropske kmete COPA-COGECA.
V Globalni vasi gostimo jadralca Walterja Terška, ki je svoje zadnje potovanje čez Atlantski ocean sklenil na otoku Grenada v Karibih. Tam se je zasidral skupaj s svojim nenavadnim pomorskim partnerjem, ki ga je spoznal na Zelenortskih otokih na zahodu afriške obale.
Doktorska študentka biomedicine v New Yorku se ukvarja z raziskavami pljučnega raka. V pogovoru za Globalno vas med drugim razloži, kako to, da se je odločila stopiti iz varnega zavetja laboratorijskih zidov in se začela pogosto pojavljati v medijih ter kakšno je življenje znanstvenika v Velikem jabolku.
Mladi podjetnik iz Laškega je že pri 22 letih starosti, torej še v času študija, vse osnovne pogoje za klasično definicijo uspešnega življenja izpolnjene in obkljukane. Prav predvidljivost njegove prihodnosti in občutek ujetosti v rutino sta nato botrovala napadu panike, ki ga je doživel ob misli na stres, ki ga bo spremljal vsekozi ... in posledični takojšnji odločitvi, da "vse spremeni". Pustil je službo in tudi takratno partnerko, ter se že slaba dva meseca pozneje znašel v Hongkongu.
Suzana Zrnič je pred dobrim desetletjem v Haagu spoznala Slovenca, s katerim sta se sprva želela vrniti v domovino, nato pa ustalila na Nizozemskem. Tudi zaradi tam precej slabših možnosti v predšolskih vzgojnih zavodih v primerjavi s slovenskimi vrtci se je odločila pustiti službo in postati gospodinja.
Doktorica fizike Tinkara Troha dela na Češki akademiji znanosti v Pragi, kamor je odšla pred tremi leti.
S partnerko je pred dobrimi desetimi leti iz Slovenije najprej pobegnil v Berlin, kjer je bila hrana takrat cenejša kot v Sloveniji, najemnine za stanovanja pa nižje. Višanje najemnin, predvsem pa mrzle zime, so ju nato iz Berlina pregnale na Tenerife.
Nina Breznik je ena tistih Globalnih vaščank/-ov, ki se po odhodu iz domovine niso ustalili nikjer. s partnerjem programerjem, ki ga je spoznala v Nemčiji, živita kot digitalna nomada - po nekaj mesecev na leto v najemniškem stanovanju na angleškem podeželju, preostalih par nekajtedenskih do nekajmesečnih obdobij pa se preseljujeta z enega konca sveta na drugega, od projekta do projekta.
Po osmih letih smo znova poklicali eno naših Globalnih vaščank: vseživljenjsko dobrotnico Mojco Gayen, ki živi blizu Kalkute v Indiji. Država, ki jo že tako zaznamujejo ogromne razlike in družbena segregacija, se v zadnjih mesecih izjemno slabo spopada z epidemijo covida-19.
Gašper živi v "posh" angleškem mestu Wokingham blizu britanske prestolnice, o katerem je poleg tega, da gre za lično urejeno okolje z nadpovprečnim številom pivskih pubov, bolj malo povedati. Morda mu tudi zato ustreza služba, v okviru katere veliko potuje po svetu: Kanada, Bahami, Japonska, ZDA in Savdska Arabija so denimo med destinacijami, ki jih je obiskal v zadnjih nekaj letih.
Amy Anne je Slovenka s kanadskim potnim listom, ki se je s fantom Timijem pred par leti preselila na Islandijo. On opravlja lesarska dela pri dizajnerskem proizvajalcu pohištva, ona pa zaključuje podiplomski študij literature, kulture in medijev na Islandski Univerzi v Rejkjaviku.
Valentina Vengust je po študiju sinologije v Ljubljani šest let preživela v Pekingu. Je izvrstna poznavalka Kitajske, trenutno stacionirana v Berlinu, kjer za podjetje, ki deluje kot think-tank za analize družbenih, ekonomskih, političnih, diplomatskih ipd. sprememb v največji in gospodarsko najpomembnejši azijski državi.
Tjaša Šuštar je na študijski izmenjavi v Španiji spoznala Čilenca in se pred dobrimi petimi leti preselila v prestolnico Santiago.
Nika Mori je delala kot stevardesa v eni večjih letalskih družb ter v zraku in na tleh nabirala raznovrstne, tudi zelo nenavadne izkušnje.
Neveljaven email naslov