Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ko pride Slovenec na Finsko, se vpraša, kam bi z vsem prostim časom, pravi glasbena pedagoginja in zborovodkinja Kristina Bogataj. Dodaja, da ljudje stvari cenijo po učinku, deloholizem pa ni vrlina. “Že na akademiji nisem bila prisotna po 6 ali 12 ur, takrat sem bila tam po dve ali tri ure na dan, potem sem šla domov premišljevat in vadit.”
Kristina Bogataj je zborovodkinja in glasbena pedagoginja, ki v Helsinkih ceni iskrenost ljudi in odnos do prostega časa
Na Finskem ljudje stvari cenijo po učinku, deloholizem pa ni vrlina, pravi Kristina Bogataj. “Že na akademiji nisem bila prisotna po šest ali dvanajst ur, takrat sem bila tam po dve ali tri ure na dan, potem sem šla domov premišljevat in vadit.”
Na ta način, dodaja, študent nima občutka, da izgublja čas, v urniku pa se najdejo luknje, ki omogočajo rekreacijo in druženje s prijatelji, “tudi zato, ker se Finci zavedajo, da se s tem ljudje nekako obogatijo, najdejo določene izkušnje, ki jih sami v svojih lastnih krogih in mislih ne bi.”
Na Finskem je spoznala tudi fanta, ki se, prevedeno, piše Finec. Že med študijsko izmenjavo pa je bila varuška in glasbena pedagoginja pri eni od finskih družin. Štipendija ji namreč ne bi zadostovala niti za najemnino. “To mi ni rešilo samo stanovanjskega problema, prineslo mi je tudi pristno izkušnjo finske družine, finskega okolja, kako se pogovarjajo, kako gledajo na določene stvari.”
Ko pride Slovenec na Finsko, se vpraša, kam bi z vsem prostim časom, pravi glasbena pedagoginja in zborovodkinja Kristina Bogataj. Dodaja, da ljudje stvari cenijo po učinku, deloholizem pa ni vrlina. “Že na akademiji nisem bila prisotna po 6 ali 12 ur, takrat sem bila tam po dve ali tri ure na dan, potem sem šla domov premišljevat in vadit.”
Kristina Bogataj je zborovodkinja in glasbena pedagoginja, ki v Helsinkih ceni iskrenost ljudi in odnos do prostega časa
Na Finskem ljudje stvari cenijo po učinku, deloholizem pa ni vrlina, pravi Kristina Bogataj. “Že na akademiji nisem bila prisotna po šest ali dvanajst ur, takrat sem bila tam po dve ali tri ure na dan, potem sem šla domov premišljevat in vadit.”
Na ta način, dodaja, študent nima občutka, da izgublja čas, v urniku pa se najdejo luknje, ki omogočajo rekreacijo in druženje s prijatelji, “tudi zato, ker se Finci zavedajo, da se s tem ljudje nekako obogatijo, najdejo določene izkušnje, ki jih sami v svojih lastnih krogih in mislih ne bi.”
Na Finskem je spoznala tudi fanta, ki se, prevedeno, piše Finec. Že med študijsko izmenjavo pa je bila varuška in glasbena pedagoginja pri eni od finskih družin. Štipendija ji namreč ne bi zadostovala niti za najemnino. “To mi ni rešilo samo stanovanjskega problema, prineslo mi je tudi pristno izkušnjo finske družine, finskega okolja, kako se pogovarjajo, kako gledajo na določene stvari.”
V oddaji Globalna vas smo poklicali v enega odročnejših koščkov Rusije, v domovanje dedka Mraza.
Neža Kodrič Podobnik se je iz Nepala preselila na Filipine. Razlog? “Težave z vizo. Drugi pomemben razlog pa je pralni stroj, ki ga v Nepalu nisem imela, na Filipinih pa mi je bil obljubljen.” Tradicionalistična država se sooča z naglim razvojem. Med tujimi vplivi je močan predvsem ameriški, pojasnjuje sogovornica. Dodaja, da Španci, razen katolištva, niso pustili veliko zapuščine. V domačem jeziku je na primer nekaj španskih besed.
Vrhunski jazz bobnar se je po Linzu in New Yorku znašel v Tel Avivu. Mesto je nekakšen mehurček, precej drugačen od ostalega Izraela. Pravi, da je izraelska glasba zelo mednarodna, multikulturna, polna različnih vplivov. Od doma do plaže ima sedem minut hoje.
Na otoku Isle of Man živita dva Slovenca. Žandi Dežman tri leta dela za podjetje, ki se ukvarja s spletnim igranjem pokra, živi pa na podeželju. “Je zelo prazno. Imava samo eno sosedo in cel kup ovac naokoli, tako da je blažen mir.”
Tina Logar že dve leti in pol živi v Cape Townu v Južni Afriki. Tja sta se z možem preselila zaradi njegove službe. Pravi, da je čudovito, je pa mesto nevarno in včasih se kar čudi turistom, ko tako brezskrbno tavajo po ulicah. Ona si ne bi upala.
Pred tremi leti in pol sta bila z ženo brez službe in brez resne perspektive, odločila sta se za odhod v Nemčijo. Kot gradbeni inženir pravi, da je Stuttgart trenutno mesto priložnosti.
Po sedmih letih življenja v ZDA še vedno ohranja nekatere navade, pregovorno značilne za Slovenijo. "V moji hiši se morajo vsi preobuti, ker sem jih tako navadila."
Jure Klopčič živi v kontejnerskem naselju, tik pod polarnim pasom, v službo pa se pripelje z letalom. Dela namreč v rudniku urana v kanadski divjini.
Tadej Košmrlj kliče na Islandijo. V Globalno vas se oglaša Mojca Andrilovič.
Urška Vogrinčič živi in dela v Freiburgu, ki velja za nemško kolesarsko prestolnico. Steze so urejene, kolesarji imajo v prometu prednost in strah med vožnjo je skoraj odveč.
"Smučanje je tukaj zelo popularno." Trditev velja za Slovenijo in Novo Zelandijo, kjer že 13 let živi Katrin Johnston. Poročena je z Novozelandcem, je bivša novinarka, ki zdaj dela kot PR-ovka v državni instituciji, ki skrbi za obnovo po katastrofalnem potresu, ki je Chistchurch prizadel pred šestimi leti. Prejšnji vikend je bila z družino še na zadnjem smučanju pred pomladjo.
Je mati treh otrok, poje v pevskem zboru in glasbeni skupini, teče polmaratone in je raziskovalka umetne inteligence ter predavateljica na univerzi v Cambridgu. Vse to je dr. Mateja Jamnik.
Pred prometno najbolj obremenjenimi konci tedna smo pogledali, kako je promet urejen v mestih, kjer živijo gostje Globalne vasi.
Neveljaven email naslov