Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ko pride Slovenec na Finsko, se vpraša, kam bi z vsem prostim časom, pravi glasbena pedagoginja in zborovodkinja Kristina Bogataj. Dodaja, da ljudje stvari cenijo po učinku, deloholizem pa ni vrlina. “Že na akademiji nisem bila prisotna po 6 ali 12 ur, takrat sem bila tam po dve ali tri ure na dan, potem sem šla domov premišljevat in vadit.”
Kristina Bogataj je zborovodkinja in glasbena pedagoginja, ki v Helsinkih ceni iskrenost ljudi in odnos do prostega časa
Na Finskem ljudje stvari cenijo po učinku, deloholizem pa ni vrlina, pravi Kristina Bogataj. “Že na akademiji nisem bila prisotna po šest ali dvanajst ur, takrat sem bila tam po dve ali tri ure na dan, potem sem šla domov premišljevat in vadit.”
Na ta način, dodaja, študent nima občutka, da izgublja čas, v urniku pa se najdejo luknje, ki omogočajo rekreacijo in druženje s prijatelji, “tudi zato, ker se Finci zavedajo, da se s tem ljudje nekako obogatijo, najdejo določene izkušnje, ki jih sami v svojih lastnih krogih in mislih ne bi.”
Na Finskem je spoznala tudi fanta, ki se, prevedeno, piše Finec. Že med študijsko izmenjavo pa je bila varuška in glasbena pedagoginja pri eni od finskih družin. Štipendija ji namreč ne bi zadostovala niti za najemnino. “To mi ni rešilo samo stanovanjskega problema, prineslo mi je tudi pristno izkušnjo finske družine, finskega okolja, kako se pogovarjajo, kako gledajo na določene stvari.”
Ko pride Slovenec na Finsko, se vpraša, kam bi z vsem prostim časom, pravi glasbena pedagoginja in zborovodkinja Kristina Bogataj. Dodaja, da ljudje stvari cenijo po učinku, deloholizem pa ni vrlina. “Že na akademiji nisem bila prisotna po 6 ali 12 ur, takrat sem bila tam po dve ali tri ure na dan, potem sem šla domov premišljevat in vadit.”
Kristina Bogataj je zborovodkinja in glasbena pedagoginja, ki v Helsinkih ceni iskrenost ljudi in odnos do prostega časa
Na Finskem ljudje stvari cenijo po učinku, deloholizem pa ni vrlina, pravi Kristina Bogataj. “Že na akademiji nisem bila prisotna po šest ali dvanajst ur, takrat sem bila tam po dve ali tri ure na dan, potem sem šla domov premišljevat in vadit.”
Na ta način, dodaja, študent nima občutka, da izgublja čas, v urniku pa se najdejo luknje, ki omogočajo rekreacijo in druženje s prijatelji, “tudi zato, ker se Finci zavedajo, da se s tem ljudje nekako obogatijo, najdejo določene izkušnje, ki jih sami v svojih lastnih krogih in mislih ne bi.”
Na Finskem je spoznala tudi fanta, ki se, prevedeno, piše Finec. Že med študijsko izmenjavo pa je bila varuška in glasbena pedagoginja pri eni od finskih družin. Štipendija ji namreč ne bi zadostovala niti za najemnino. “To mi ni rešilo samo stanovanjskega problema, prineslo mi je tudi pristno izkušnjo finske družine, finskega okolja, kako se pogovarjajo, kako gledajo na določene stvari.”
Ana Jeseničnik živi v predmestju Lozane, drugega največjega mesta ob Ženevskem jezeru. Dela v podjetju, ki se ukvarja s prodajo dronov za kartiranje.
Bogdan Batič je diplomat, ki je služboval že v Belgiji, Indiji in Etiopiji, zdaj je v Sudanu. O "sončnem" Kartumu v Globalni vasi.
Peter Lah je predavatelj na Gregorijanski univerzi v Rimu, tam živi že 5 let. Ugotavlja, da res vse poti vodijo v Rim, vendar se tam ni prav prijetno voziti z avtomobilom.
Cveto Podlogar iz Gorij pri Bledu je bil član jugoslovanske reprezentance v smučarskih tekih, po koncu aktivne kariere se je odpravil na popotovanje po svetu in se ustavil na Japonskem.
Dejan Rabič študira v enem najlepših francoskih mest, pravi pa, da imajo v Grenoblu ogromno birokaracije.
Neža Rangus je v Sloveniji študirala kemijsko tehnologijo, na Norveško se je odpravila študirati poslovne vede, posel pa našla v zagonskem podjetju, ki povezuje novinarje s časopisnimi hišami po vsem svetu. Na Norveškem jo moti predvsem vreme.
Krakov je po besedah Klemna Kvedra kulturno veliko bolj zanimiv kot Varšava, tudi cenejši. Je živahno mesto, veliko je festivalov in kulturnih dogodkov. Imajo pa velik problem s smogom, zrak je zelo onesnažen
Vsak četrtek zjutraj na Valu 202 govorimo s Slovenci, ki živijo po svetu. Tokrat smo poklicali v Armenijo.
Neveljaven email naslov