Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Anže Štupar je med njeno študijsko izmenjavo v Sloveniji spoznal Paragvajko, se zaljubil, nato pa skupaj z njo preselil v mesto Luque blizu prestolnice Asunción.
Anže Štupar je Paragvajko spoznal med njeno študijsko izmenjavo v Sloveniji, se vanjo zaljubil, nato pa se skupaj z njo preselil v mesto Luque blizu prestolnice Asunción
Poleg okolja je zamenjal tudi poklic: od nekdaj ga je zanimala (orkestralna) glasba in ta hip dela v ekipi ustvarjalcev prvega paragvajskega animiranega filma. Pripoveduje, kako se znajde v okolju, ki ga prežemajo močna družbena neenakost, korupcija, nedelujoča socialna država in druge tegobe, ki pestijo t. i. države v razvoju.
“Paragvaj ima zelo težko zgodovino, že od hladne vojne naprej. Dolgo časa je bil pod diktaturo. So pod velikim vplivom neoliberalne ekonomije, ki jo promovirajo Združene države, in za državo v razvoju je tak princip delovanja zelo težaven. Nastale so namreč zelo velike razlike med različnimi sloji prebivalstva, kar 20 odstotkov ljudi živi pod pragom revščine, večina jih dela z minimalno plačo, tako da življenje tukaj ni rožnato.”
Pravi, da so razlike nevzdržne, kar se kaže tudi v visoki stopnji kriminala. In ko smo ravno pri kriminalu, kolikokrat je Anže že podkupil kakšno uradno osebo?
“Tukaj je korupcije dokaj veliko, tako da sem tudi že sam moral podkupiti policista, ni eden trenutkov, na katere sem najbolj ponosen, pa vendar, ko te tukaj ustavijo, točno veš, da te ne ustavljajo, ker bi bilo s tvojim avtomobilom kaj narobe. Še posebej pred prazniki, ko je treba nakupiti darila za družine, so posebej dejavni in napeljujejo pogovor k temu, da želijo podkupnino. In v mojem primeru, ko sem odprl denarnico, je policist kar sam segel vanjo in si izbral bankovec, ki ga je želel. /…/ Jaz sem se že kar nekako naučil, da ko se vozim z avtomobilom, če imam pri sebi večji znesek denarja, ga določen del skrijem v določen del avta, tako da ko odprem denarnico, je videti, kot da imam veliko manj denarja, kot ga v resnici imam s sabo. Tako da njemu sem dal recimo 10 evrov, zelo poceni ‘prideš čez’ tukaj.”
Anže Štupar je med njeno študijsko izmenjavo v Sloveniji spoznal Paragvajko, se zaljubil, nato pa skupaj z njo preselil v mesto Luque blizu prestolnice Asunción.
Anže Štupar je Paragvajko spoznal med njeno študijsko izmenjavo v Sloveniji, se vanjo zaljubil, nato pa se skupaj z njo preselil v mesto Luque blizu prestolnice Asunción
Poleg okolja je zamenjal tudi poklic: od nekdaj ga je zanimala (orkestralna) glasba in ta hip dela v ekipi ustvarjalcev prvega paragvajskega animiranega filma. Pripoveduje, kako se znajde v okolju, ki ga prežemajo močna družbena neenakost, korupcija, nedelujoča socialna država in druge tegobe, ki pestijo t. i. države v razvoju.
“Paragvaj ima zelo težko zgodovino, že od hladne vojne naprej. Dolgo časa je bil pod diktaturo. So pod velikim vplivom neoliberalne ekonomije, ki jo promovirajo Združene države, in za državo v razvoju je tak princip delovanja zelo težaven. Nastale so namreč zelo velike razlike med različnimi sloji prebivalstva, kar 20 odstotkov ljudi živi pod pragom revščine, večina jih dela z minimalno plačo, tako da življenje tukaj ni rožnato.”
Pravi, da so razlike nevzdržne, kar se kaže tudi v visoki stopnji kriminala. In ko smo ravno pri kriminalu, kolikokrat je Anže že podkupil kakšno uradno osebo?
“Tukaj je korupcije dokaj veliko, tako da sem tudi že sam moral podkupiti policista, ni eden trenutkov, na katere sem najbolj ponosen, pa vendar, ko te tukaj ustavijo, točno veš, da te ne ustavljajo, ker bi bilo s tvojim avtomobilom kaj narobe. Še posebej pred prazniki, ko je treba nakupiti darila za družine, so posebej dejavni in napeljujejo pogovor k temu, da želijo podkupnino. In v mojem primeru, ko sem odprl denarnico, je policist kar sam segel vanjo in si izbral bankovec, ki ga je želel. /…/ Jaz sem se že kar nekako naučil, da ko se vozim z avtomobilom, če imam pri sebi večji znesek denarja, ga določen del skrijem v določen del avta, tako da ko odprem denarnico, je videti, kot da imam veliko manj denarja, kot ga v resnici imam s sabo. Tako da njemu sem dal recimo 10 evrov, zelo poceni ‘prideš čez’ tukaj.”
Gostja Globalne vasi je bila tokrat Eva Kern, študentka mednarodnih odnosov, ki se je podala na izmenjavo v Kobenhavn.
Anja Novak živi v Vancouvru. V pogovoru se seveda nismo mogli izogniti tudi hokeju.
Peter Matjašič dela za organizacijo Open Society, ki se ukvarja s pravicami manjšin. Je tudi predsednik Evropskega mladinskega foruma, trenutno živi v Barceloni.
Filip Drnovšek Zorko je član zmagovalne ekipe študentov kolidža Trinity Univerze v Cambridgeu, ki je še tretjič v zgodovini britanskega tv-kviza University Challenge pometla s konkurenco. Filip v Veliki Britaniji študira naravoslovje, veliko časa pa preživi tudi na Japonskem.
Na Stanfordu pripravlja doktorat iz matematike: "Debate, ki prihajajo na plan, so, kako najti ravnovesje med delom in hobiji."
David Vehovec v New Yorku študira ples in se pri več slavnih plesalcih uči salse.
Šest slovenskih mladih zdravnikov in študentov medicinske in zdravstvene fakultete v Ugandi pomaga tamkajšnjem prebivalstvu, ki nima dostopa do osnove oskrbe.
Ana Pincolič se je oglasila iz Mozambika. V afriški državi dela v mednarodni šoli in poučuje četrti razred.
Je docent na Washington State University. Raziskuje povezave med novinarstvom, medijsko produkcijo, družbenimi omrežji in športom. Zanimajo ga tudi medijske krajine v postsocialističnih in postkolonialnih družbah. Naslov njegovega naslednjega znanstvenega članka bo "Če je videti dobro, bo tudi občutek dober" ... In kako vidi življenje čez lužo? Kakšni so občutki? Razlik je precej ...
Finančnik Jaka Vidrih o praznikih, tempu življenja in drogah v Kolumbiji.
V Globalno vas se je tokrat javil Marjan Janžekovič, ki živi v Sidneyju.
Neveljaven email naslov