Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jasmino Takano je že v otroštvu, ko je večino svojega prostega časa posvečala gledanju japonskih animiranih risank, navdušila Dežela vzhajajočega sonca.
Jasmino Takano je že v otroštvu, ko je večino svojega prostega časa posvečala gledanju japonskih animiranih risank, navdušila Dežela vzhajajočega sonca
Tudi zato se je pozneje (ne brez težav in ne prav v najkrajšem možnem času) prebila skozi študij japonščine, pred petimi leti pa preselila v deželo vzhajajočega sonca. Zdaj dela kot učiteljica angleščine v zasebnem vrtcu in na tem delovnem mestu bo v skladu z japonskimi praksami najverjetneje dočakala pokojnino. V pogovoru med drugim razlaga nekatere tamkajšnje kulturne posebnosti, kot je družbena sprejemljivost razkazovanja (lepih!) nog v primerjavi z zgornjim delom oprsja in ramen, ali pa odnos Japoncev do sadja, ki ga uživajo bolj poredko. Ko ga, si ga privoščijo konkretno. Za lično melono, ki je menda lahko npr. poslovno darilo, odštejejo tudi do sto evrov.
“V Sloveniji kilogram jabolk dobim za mogoče dva evra. Tukaj bom dala za eno jabolko en evro, ampak to je še poceni. Če hočeš malo lepše ali malo večje jabolko, lahko zanj daš že tri ali štiri evre.”
Zakaj?
“To je zaradi načina, kako gojijo to sadje, ker mora biti vse popolno. In ga dobesedno polirajo ter vsak posamezen sadež ovijejo, da je čim bolj popoln. V trgovini se prodajajo samo najpopolnejši sadeži, biti morajo brez napak. Zato so takšne cene, ker se dosti nepopolnega sadja vrže stran.”
Jasmino Takano je že v otroštvu, ko je večino svojega prostega časa posvečala gledanju japonskih animiranih risank, navdušila Dežela vzhajajočega sonca.
Jasmino Takano je že v otroštvu, ko je večino svojega prostega časa posvečala gledanju japonskih animiranih risank, navdušila Dežela vzhajajočega sonca
Tudi zato se je pozneje (ne brez težav in ne prav v najkrajšem možnem času) prebila skozi študij japonščine, pred petimi leti pa preselila v deželo vzhajajočega sonca. Zdaj dela kot učiteljica angleščine v zasebnem vrtcu in na tem delovnem mestu bo v skladu z japonskimi praksami najverjetneje dočakala pokojnino. V pogovoru med drugim razlaga nekatere tamkajšnje kulturne posebnosti, kot je družbena sprejemljivost razkazovanja (lepih!) nog v primerjavi z zgornjim delom oprsja in ramen, ali pa odnos Japoncev do sadja, ki ga uživajo bolj poredko. Ko ga, si ga privoščijo konkretno. Za lično melono, ki je menda lahko npr. poslovno darilo, odštejejo tudi do sto evrov.
“V Sloveniji kilogram jabolk dobim za mogoče dva evra. Tukaj bom dala za eno jabolko en evro, ampak to je še poceni. Če hočeš malo lepše ali malo večje jabolko, lahko zanj daš že tri ali štiri evre.”
Zakaj?
“To je zaradi načina, kako gojijo to sadje, ker mora biti vse popolno. In ga dobesedno polirajo ter vsak posamezen sadež ovijejo, da je čim bolj popoln. V trgovini se prodajajo samo najpopolnejši sadeži, biti morajo brez napak. Zato so takšne cene, ker se dosti nepopolnega sadja vrže stran.”
Ana Jeseničnik živi v predmestju Lozane, drugega največjega mesta ob Ženevskem jezeru. Dela v podjetju, ki se ukvarja s prodajo dronov za kartiranje.
Bogdan Batič je diplomat, ki je služboval že v Belgiji, Indiji in Etiopiji, zdaj je v Sudanu. O "sončnem" Kartumu v Globalni vasi.
Peter Lah je predavatelj na Gregorijanski univerzi v Rimu, tam živi že 5 let. Ugotavlja, da res vse poti vodijo v Rim, vendar se tam ni prav prijetno voziti z avtomobilom.
Cveto Podlogar iz Gorij pri Bledu je bil član jugoslovanske reprezentance v smučarskih tekih, po koncu aktivne kariere se je odpravil na popotovanje po svetu in se ustavil na Japonskem.
Dejan Rabič študira v enem najlepših francoskih mest, pravi pa, da imajo v Grenoblu ogromno birokaracije.
Neža Rangus je v Sloveniji študirala kemijsko tehnologijo, na Norveško se je odpravila študirati poslovne vede, posel pa našla v zagonskem podjetju, ki povezuje novinarje s časopisnimi hišami po vsem svetu. Na Norveškem jo moti predvsem vreme.
Krakov je po besedah Klemna Kvedra kulturno veliko bolj zanimiv kot Varšava, tudi cenejši. Je živahno mesto, veliko je festivalov in kulturnih dogodkov. Imajo pa velik problem s smogom, zrak je zelo onesnažen
Vsak četrtek zjutraj na Valu 202 govorimo s Slovenci, ki živijo po svetu. Tokrat smo poklicali v Armenijo.
Neveljaven email naslov