Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bojan Maraž je oblikovalec, pisec in filmski ustvarjalec z afiniteto do filozofije; zlasti budizma, ki ga ob trenutni krizi z epidemijo vse bolj vidi kot edino pot človeštva "stran od teme", v katero je namenjeno.
Bojan Maraž je oblikovalec, pisec in filmski ustvarjalec z afiniteto do filozofije; zlasti budizma, ki ga ob tej krizi z epidemijo vse bolj vidi kot edino pot človeštva "stran od teme", v katero je namenjeno
Že dve dekadi prebiva v Bangkoku in dobro pozna tamkajšnji kulturo in družbo. Budističnim ideološkim temeljem, na katerih sta osnovani, pripisuje zasluge za to, da so se Tajci znali tudi z izzivi, povezanimi z epidemijo covida 19, spoprijeti bolje kot večina držav na Zahodu: slavi predvsem budistični pragmatizem kot antipod krščanskemu sramu/zasramovanju in zdravorazumsko “vdanost v usodo” kot antipod paniki ob občutjih nemoči pri nezmožnosti vplivanja na dogajanje v naši neposredni okolici.
Seks turizem je tajska posebnost, ki je med to krizo popolnoma zamrla oziroma se je preselila na splet, prinesla je namreč normalizacijo spletne pornografije.
“V zahodni kulturi prostitucija velja za nekaj vulgarnega in neprimernega, ni v skladu z družbenimi normami. Na Tajskem je zelo drugače. Tu se vsak, ki se ukvarja s seks turizmom, ki prodaja svoje telo, smatra kot delavec. /…/ To je povezano z budizmom, ki uči, da ima vsak svojo pot. Vse je zakon akcije in reakcije. Če boš delal slabo, se ti bo vrnilo slabo, dobro se bo vrnilo z dobrim. Ti fantje in dekleta skrbijo za svoje družine, tega je veliko, revščina je namreč še vedno velik problem na Tajskem, in zato je seks turizem pomemben vir dohodkov.”
Bojan Maraž je oblikovalec, pisec in filmski ustvarjalec z afiniteto do filozofije; zlasti budizma, ki ga ob trenutni krizi z epidemijo vse bolj vidi kot edino pot človeštva "stran od teme", v katero je namenjeno.
Bojan Maraž je oblikovalec, pisec in filmski ustvarjalec z afiniteto do filozofije; zlasti budizma, ki ga ob tej krizi z epidemijo vse bolj vidi kot edino pot človeštva "stran od teme", v katero je namenjeno
Že dve dekadi prebiva v Bangkoku in dobro pozna tamkajšnji kulturo in družbo. Budističnim ideološkim temeljem, na katerih sta osnovani, pripisuje zasluge za to, da so se Tajci znali tudi z izzivi, povezanimi z epidemijo covida 19, spoprijeti bolje kot večina držav na Zahodu: slavi predvsem budistični pragmatizem kot antipod krščanskemu sramu/zasramovanju in zdravorazumsko “vdanost v usodo” kot antipod paniki ob občutjih nemoči pri nezmožnosti vplivanja na dogajanje v naši neposredni okolici.
Seks turizem je tajska posebnost, ki je med to krizo popolnoma zamrla oziroma se je preselila na splet, prinesla je namreč normalizacijo spletne pornografije.
“V zahodni kulturi prostitucija velja za nekaj vulgarnega in neprimernega, ni v skladu z družbenimi normami. Na Tajskem je zelo drugače. Tu se vsak, ki se ukvarja s seks turizmom, ki prodaja svoje telo, smatra kot delavec. /…/ To je povezano z budizmom, ki uči, da ima vsak svojo pot. Vse je zakon akcije in reakcije. Če boš delal slabo, se ti bo vrnilo slabo, dobro se bo vrnilo z dobrim. Ti fantje in dekleta skrbijo za svoje družine, tega je veliko, revščina je namreč še vedno velik problem na Tajskem, in zato je seks turizem pomemben vir dohodkov.”
Ana Jeseničnik živi v predmestju Lozane, drugega največjega mesta ob Ženevskem jezeru. Dela v podjetju, ki se ukvarja s prodajo dronov za kartiranje.
Bogdan Batič je diplomat, ki je služboval že v Belgiji, Indiji in Etiopiji, zdaj je v Sudanu. O "sončnem" Kartumu v Globalni vasi.
Peter Lah je predavatelj na Gregorijanski univerzi v Rimu, tam živi že 5 let. Ugotavlja, da res vse poti vodijo v Rim, vendar se tam ni prav prijetno voziti z avtomobilom.
Cveto Podlogar iz Gorij pri Bledu je bil član jugoslovanske reprezentance v smučarskih tekih, po koncu aktivne kariere se je odpravil na popotovanje po svetu in se ustavil na Japonskem.
Dejan Rabič študira v enem najlepših francoskih mest, pravi pa, da imajo v Grenoblu ogromno birokaracije.
Neža Rangus je v Sloveniji študirala kemijsko tehnologijo, na Norveško se je odpravila študirati poslovne vede, posel pa našla v zagonskem podjetju, ki povezuje novinarje s časopisnimi hišami po vsem svetu. Na Norveškem jo moti predvsem vreme.
Krakov je po besedah Klemna Kvedra kulturno veliko bolj zanimiv kot Varšava, tudi cenejši. Je živahno mesto, veliko je festivalov in kulturnih dogodkov. Imajo pa velik problem s smogom, zrak je zelo onesnažen
Vsak četrtek zjutraj na Valu 202 govorimo s Slovenci, ki živijo po svetu. Tokrat smo poklicali v Armenijo.
Neveljaven email naslov