Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bojan Maraž je oblikovalec, pisec in filmski ustvarjalec z afiniteto do filozofije; zlasti budizma, ki ga ob trenutni krizi z epidemijo vse bolj vidi kot edino pot človeštva "stran od teme", v katero je namenjeno.
Bojan Maraž je oblikovalec, pisec in filmski ustvarjalec z afiniteto do filozofije; zlasti budizma, ki ga ob tej krizi z epidemijo vse bolj vidi kot edino pot človeštva "stran od teme", v katero je namenjeno
Že dve dekadi prebiva v Bangkoku in dobro pozna tamkajšnji kulturo in družbo. Budističnim ideološkim temeljem, na katerih sta osnovani, pripisuje zasluge za to, da so se Tajci znali tudi z izzivi, povezanimi z epidemijo covida 19, spoprijeti bolje kot večina držav na Zahodu: slavi predvsem budistični pragmatizem kot antipod krščanskemu sramu/zasramovanju in zdravorazumsko “vdanost v usodo” kot antipod paniki ob občutjih nemoči pri nezmožnosti vplivanja na dogajanje v naši neposredni okolici.
Seks turizem je tajska posebnost, ki je med to krizo popolnoma zamrla oziroma se je preselila na splet, prinesla je namreč normalizacijo spletne pornografije.
“V zahodni kulturi prostitucija velja za nekaj vulgarnega in neprimernega, ni v skladu z družbenimi normami. Na Tajskem je zelo drugače. Tu se vsak, ki se ukvarja s seks turizmom, ki prodaja svoje telo, smatra kot delavec. /…/ To je povezano z budizmom, ki uči, da ima vsak svojo pot. Vse je zakon akcije in reakcije. Če boš delal slabo, se ti bo vrnilo slabo, dobro se bo vrnilo z dobrim. Ti fantje in dekleta skrbijo za svoje družine, tega je veliko, revščina je namreč še vedno velik problem na Tajskem, in zato je seks turizem pomemben vir dohodkov.”
Bojan Maraž je oblikovalec, pisec in filmski ustvarjalec z afiniteto do filozofije; zlasti budizma, ki ga ob trenutni krizi z epidemijo vse bolj vidi kot edino pot človeštva "stran od teme", v katero je namenjeno.
Bojan Maraž je oblikovalec, pisec in filmski ustvarjalec z afiniteto do filozofije; zlasti budizma, ki ga ob tej krizi z epidemijo vse bolj vidi kot edino pot človeštva "stran od teme", v katero je namenjeno
Že dve dekadi prebiva v Bangkoku in dobro pozna tamkajšnji kulturo in družbo. Budističnim ideološkim temeljem, na katerih sta osnovani, pripisuje zasluge za to, da so se Tajci znali tudi z izzivi, povezanimi z epidemijo covida 19, spoprijeti bolje kot večina držav na Zahodu: slavi predvsem budistični pragmatizem kot antipod krščanskemu sramu/zasramovanju in zdravorazumsko “vdanost v usodo” kot antipod paniki ob občutjih nemoči pri nezmožnosti vplivanja na dogajanje v naši neposredni okolici.
Seks turizem je tajska posebnost, ki je med to krizo popolnoma zamrla oziroma se je preselila na splet, prinesla je namreč normalizacijo spletne pornografije.
“V zahodni kulturi prostitucija velja za nekaj vulgarnega in neprimernega, ni v skladu z družbenimi normami. Na Tajskem je zelo drugače. Tu se vsak, ki se ukvarja s seks turizmom, ki prodaja svoje telo, smatra kot delavec. /…/ To je povezano z budizmom, ki uči, da ima vsak svojo pot. Vse je zakon akcije in reakcije. Če boš delal slabo, se ti bo vrnilo slabo, dobro se bo vrnilo z dobrim. Ti fantje in dekleta skrbijo za svoje družine, tega je veliko, revščina je namreč še vedno velik problem na Tajskem, in zato je seks turizem pomemben vir dohodkov.”
Urša Cehner živi v prestolnici Azerbajdžana. Država in njena prestolnica odpirata svoja vrata in kot je povedala Urša, v Bakuju živi kar nekaj Slovencev. Kakšno je njeno življenje v starem mestnem jedru, ki je del svetovne dediščine UNESCA, lahko slišite v Globalni vasi.
Je prostovoljka, aktivistka, novinarka. 10 let po olimpijskih igrah v Atenah so ostali bridki spomini.
Aljoša Petrič že 2,5 leti živi na Kanarskih otokih. Preživlja se z modno in poročno fotografijo in surfa.
Tadej Vrabec je na Nizozemskem slabi 2 leti. Ob prihodu se je precej selil, zdaj pa je v mestu Leiden, saj je tako najbližje svoji službi.
Nina Rotner pravi, da je imela ob zmagi Nemcev na svetovnem prvenstvu v nogometu tudi ona solzne oči, čeprav sploh ne spremlja nogometa.
Martin Bizjak se je po študiju odpravil na delo v Avstrijo, v mesto Dornbirn, kjer dela v podjetju za izdelavo luči, prilagojene kupcem. Dornbirn, 10. največje avstrijsko mesto, poznajo predvsem ljubitelji športa, od tam namreč izhaja hokejska ekipa, ki igra v razširjenem avstrijskem hokejskem prvenstvu. Z Martinom torej tudi o tem, ali je hokej še vedno šport številka ena v mestu in ali je Bodensko jezero te dni že dovolj toplo za kopanje.
Martin Bizjak se je po študiju odpravil na delo v Avstrijo, v mesto Dornbirn, kjer dela v podjetju za izdelavo luči, prilagojene kupcem. Dornbirn, 10. največje avstrijsko mesto, poznajo predvsem ljubitelji športa, od tam namreč izhaja hokejska ekipa, ki igra v razširjenem avstrijskem hokejskem prvenstvu. Z Martinom torej tudi o tem, ali je hokej še vedno šport številka ena v mestu in ali je Bodensko jezero te dni že dovolj toplo za kopanje.
Nena Močnik študira v Los Angelesu, kjer je ena izmed redkih kolesark v mestu. Pravi, da mesto v resnici ni tako filmsko, veliko je nasilja.
Nena Močnik študira v Los Angelesu, kjer je ena izmed redkih kolesark v mestu. Pravi, da mesto v resnici ni tako filmsko, veliko je nasilja.
Gostja Globalne vasi je bila tokrat Eva Kern, študentka mednarodnih odnosov, ki se je podala na izmenjavo v Kobenhavn.
Neveljaven email naslov