Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sabina Eldomy v Egiptu živi že 17 let. Z družino so v popolni izolaciji, za katero so se odločili sami, ker se drugi ljudje ne držijo ukrepov.
Sabina Eldomy v Egiptu živi že 17 let. Z družino so že dva meseca v popolni izolaciji, za katero so se odločili sami, ker se drugi ljudje ne držijo ukrepov
V trgovino jim ni treba hoditi, ker je bilo tam že pred koronačasi mogoče 24 ur na dan na dom naročiti čisto vse. “Kar koli potrebujemo, zdaj naročamo po spletu.”
Egipt je največje afriško žarišče epidemije. Zelo skrb vzbujajočo statistiko pa je treba po besedah naše sogovornice jemati z zrnom soli – v “neverjetnem” porastu je namreč tudi število smrti zaradi pljučnice in drugih bolezni dihal.
“Vlada se je potrudila, a ljudje tega niso vzeli resno. Mogoče neizobraženost, v Egiptu je visoka nepismenost, tako da ljudje morda niti ne vedo točno, s čim imajo opravka. Veliko ljudi nima niti vode, kako naj si potem umivajo roke?”
Sabina je povedala tudi, da celo zdravstveno osebje nima kakovostne zaščitne opreme, uporabljajo le navadne kirurške maske. Drugi ljudje pa jih pogosto sploh nimajo:
“Si jih morda ne morejo privoščiti, ker je že pomanjkanje. Cene so pa od začetka zelo narasle. Kjer je treba vstopiti z masko, problem rešujejo tako, da spredaj stoji nekdo, ki jih posoja za en funt (približno šest centov). Nekdo jo vzame, vstopi in jo nato vrne. Potem jo (isto masko) vzame nekdo drug in tako naprej.”
Sabina Eldomy v Egiptu živi že 17 let. Z družino so v popolni izolaciji, za katero so se odločili sami, ker se drugi ljudje ne držijo ukrepov.
Sabina Eldomy v Egiptu živi že 17 let. Z družino so že dva meseca v popolni izolaciji, za katero so se odločili sami, ker se drugi ljudje ne držijo ukrepov
V trgovino jim ni treba hoditi, ker je bilo tam že pred koronačasi mogoče 24 ur na dan na dom naročiti čisto vse. “Kar koli potrebujemo, zdaj naročamo po spletu.”
Egipt je največje afriško žarišče epidemije. Zelo skrb vzbujajočo statistiko pa je treba po besedah naše sogovornice jemati z zrnom soli – v “neverjetnem” porastu je namreč tudi število smrti zaradi pljučnice in drugih bolezni dihal.
“Vlada se je potrudila, a ljudje tega niso vzeli resno. Mogoče neizobraženost, v Egiptu je visoka nepismenost, tako da ljudje morda niti ne vedo točno, s čim imajo opravka. Veliko ljudi nima niti vode, kako naj si potem umivajo roke?”
Sabina je povedala tudi, da celo zdravstveno osebje nima kakovostne zaščitne opreme, uporabljajo le navadne kirurške maske. Drugi ljudje pa jih pogosto sploh nimajo:
“Si jih morda ne morejo privoščiti, ker je že pomanjkanje. Cene so pa od začetka zelo narasle. Kjer je treba vstopiti z masko, problem rešujejo tako, da spredaj stoji nekdo, ki jih posoja za en funt (približno šest centov). Nekdo jo vzame, vstopi in jo nato vrne. Potem jo (isto masko) vzame nekdo drug in tako naprej.”
Gostja Globalne vasi je bila tokrat Eva Kern, študentka mednarodnih odnosov, ki se je podala na izmenjavo v Kobenhavn.
Anja Novak živi v Vancouvru. V pogovoru se seveda nismo mogli izogniti tudi hokeju.
Peter Matjašič dela za organizacijo Open Society, ki se ukvarja s pravicami manjšin. Je tudi predsednik Evropskega mladinskega foruma, trenutno živi v Barceloni.
Filip Drnovšek Zorko je član zmagovalne ekipe študentov kolidža Trinity Univerze v Cambridgeu, ki je še tretjič v zgodovini britanskega tv-kviza University Challenge pometla s konkurenco. Filip v Veliki Britaniji študira naravoslovje, veliko časa pa preživi tudi na Japonskem.
Na Stanfordu pripravlja doktorat iz matematike: "Debate, ki prihajajo na plan, so, kako najti ravnovesje med delom in hobiji."
David Vehovec v New Yorku študira ples in se pri več slavnih plesalcih uči salse.
Šest slovenskih mladih zdravnikov in študentov medicinske in zdravstvene fakultete v Ugandi pomaga tamkajšnjem prebivalstvu, ki nima dostopa do osnove oskrbe.
Ana Pincolič se je oglasila iz Mozambika. V afriški državi dela v mednarodni šoli in poučuje četrti razred.
Je docent na Washington State University. Raziskuje povezave med novinarstvom, medijsko produkcijo, družbenimi omrežji in športom. Zanimajo ga tudi medijske krajine v postsocialističnih in postkolonialnih družbah. Naslov njegovega naslednjega znanstvenega članka bo "Če je videti dobro, bo tudi občutek dober" ... In kako vidi življenje čez lužo? Kakšni so občutki? Razlik je precej ...
Finančnik Jaka Vidrih o praznikih, tempu življenja in drogah v Kolumbiji.
V Globalno vas se je tokrat javil Marjan Janžekovič, ki živi v Sidneyju.
Neveljaven email naslov