Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji gostimo izseljenko v Švico, ki nam bo glede na svoje strokovne izkušnje z duševnim zdravjem odgovorila na nekaj vprašanj v zvezi s čustvenim spopadanjem s krizo novega koronavirusa.
V oddaji gostimo izseljenko v Švico, ki nam bo glede na svoje strokovne izkušnje z duševnim zdravjem odgovorila na nekaj vprašanj v zvezi s čustvenim spopadanjem s krizo novega koronavirusa
Kako z virusom živi švicarska družba, kje vse se kaže urejenost tamkajšnjega zdravstvenega in socialnega sistema ter kje morda najde kakšne pomanjkljivosti? Večletna predsednica Združenja staršev otrok dopolnilnega pouka slovenščine v Švici Petra Zajc bo pojasnila tudi, kako lahko (ali težko) takšne neformalne organizacije pomagajo pri spodbujanju želje po spoznavanju svojih korenin in ohranjanju stika z matično kulturo pri otrocih ali bolj plastično: kako v zaslone pametnih telefonov zazrto mladež sploh spodbuditi za to, da bi jo našteti pojmi vsaj malo ganili.
“Med prijatelji in znanci v Sloveniji opažam, da imajo otroci v večji meri že kar vsak svoj pametni telefon. Tukaj ni tako. Mogoče je vzrok za to ta, da mi živimo na vasi, ampak tudi sicer otroci oziroma mladostniki malo pozneje dobijo mobilne telefone. Niso tako razširjeni kot recimo v Sloveniji.”
“Pri Švicarjih je opaziti precej samoiniciativnosti. Tudi ti ukrepi, ki se zdaj sproščajo, so nastali na pobudo združenj, ki organizirajo dogodke, koncerte, različne nogometne prireditve. Izdelali so koncept varovanja, ga predstavili vladi in potem je vlada določila, da se pod posebnimi pogoji lahko na neki prireditvi zbere več kot tisoč ljudi.”
V oddaji gostimo izseljenko v Švico, ki nam bo glede na svoje strokovne izkušnje z duševnim zdravjem odgovorila na nekaj vprašanj v zvezi s čustvenim spopadanjem s krizo novega koronavirusa.
V oddaji gostimo izseljenko v Švico, ki nam bo glede na svoje strokovne izkušnje z duševnim zdravjem odgovorila na nekaj vprašanj v zvezi s čustvenim spopadanjem s krizo novega koronavirusa
Kako z virusom živi švicarska družba, kje vse se kaže urejenost tamkajšnjega zdravstvenega in socialnega sistema ter kje morda najde kakšne pomanjkljivosti? Večletna predsednica Združenja staršev otrok dopolnilnega pouka slovenščine v Švici Petra Zajc bo pojasnila tudi, kako lahko (ali težko) takšne neformalne organizacije pomagajo pri spodbujanju želje po spoznavanju svojih korenin in ohranjanju stika z matično kulturo pri otrocih ali bolj plastično: kako v zaslone pametnih telefonov zazrto mladež sploh spodbuditi za to, da bi jo našteti pojmi vsaj malo ganili.
“Med prijatelji in znanci v Sloveniji opažam, da imajo otroci v večji meri že kar vsak svoj pametni telefon. Tukaj ni tako. Mogoče je vzrok za to ta, da mi živimo na vasi, ampak tudi sicer otroci oziroma mladostniki malo pozneje dobijo mobilne telefone. Niso tako razširjeni kot recimo v Sloveniji.”
“Pri Švicarjih je opaziti precej samoiniciativnosti. Tudi ti ukrepi, ki se zdaj sproščajo, so nastali na pobudo združenj, ki organizirajo dogodke, koncerte, različne nogometne prireditve. Izdelali so koncept varovanja, ga predstavili vladi in potem je vlada določila, da se pod posebnimi pogoji lahko na neki prireditvi zbere več kot tisoč ljudi.”
V oddaji Globalna vas smo poklicali v enega odročnejših koščkov Rusije, v domovanje dedka Mraza.
Neža Kodrič Podobnik se je iz Nepala preselila na Filipine. Razlog? “Težave z vizo. Drugi pomemben razlog pa je pralni stroj, ki ga v Nepalu nisem imela, na Filipinih pa mi je bil obljubljen.” Tradicionalistična država se sooča z naglim razvojem. Med tujimi vplivi je močan predvsem ameriški, pojasnjuje sogovornica. Dodaja, da Španci, razen katolištva, niso pustili veliko zapuščine. V domačem jeziku je na primer nekaj španskih besed.
Vrhunski jazz bobnar se je po Linzu in New Yorku znašel v Tel Avivu. Mesto je nekakšen mehurček, precej drugačen od ostalega Izraela. Pravi, da je izraelska glasba zelo mednarodna, multikulturna, polna različnih vplivov. Od doma do plaže ima sedem minut hoje.
Na otoku Isle of Man živita dva Slovenca. Žandi Dežman tri leta dela za podjetje, ki se ukvarja s spletnim igranjem pokra, živi pa na podeželju. “Je zelo prazno. Imava samo eno sosedo in cel kup ovac naokoli, tako da je blažen mir.”
Tina Logar že dve leti in pol živi v Cape Townu v Južni Afriki. Tja sta se z možem preselila zaradi njegove službe. Pravi, da je čudovito, je pa mesto nevarno in včasih se kar čudi turistom, ko tako brezskrbno tavajo po ulicah. Ona si ne bi upala.
Pred tremi leti in pol sta bila z ženo brez službe in brez resne perspektive, odločila sta se za odhod v Nemčijo. Kot gradbeni inženir pravi, da je Stuttgart trenutno mesto priložnosti.
Po sedmih letih življenja v ZDA še vedno ohranja nekatere navade, pregovorno značilne za Slovenijo. "V moji hiši se morajo vsi preobuti, ker sem jih tako navadila."
Jure Klopčič živi v kontejnerskem naselju, tik pod polarnim pasom, v službo pa se pripelje z letalom. Dela namreč v rudniku urana v kanadski divjini.
Tadej Košmrlj kliče na Islandijo. V Globalno vas se oglaša Mojca Andrilovič.
Urška Vogrinčič živi in dela v Freiburgu, ki velja za nemško kolesarsko prestolnico. Steze so urejene, kolesarji imajo v prometu prednost in strah med vožnjo je skoraj odveč.
"Smučanje je tukaj zelo popularno." Trditev velja za Slovenijo in Novo Zelandijo, kjer že 13 let živi Katrin Johnston. Poročena je z Novozelandcem, je bivša novinarka, ki zdaj dela kot PR-ovka v državni instituciji, ki skrbi za obnovo po katastrofalnem potresu, ki je Chistchurch prizadel pred šestimi leti. Prejšnji vikend je bila z družino še na zadnjem smučanju pred pomladjo.
Je mati treh otrok, poje v pevskem zboru in glasbeni skupini, teče polmaratone in je raziskovalka umetne inteligence ter predavateljica na univerzi v Cambridgu. Vse to je dr. Mateja Jamnik.
Pred prometno najbolj obremenjenimi konci tedna smo pogledali, kako je promet urejen v mestih, kjer živijo gostje Globalne vasi.
Neveljaven email naslov