Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji gostimo izseljenko v Švico, ki nam bo glede na svoje strokovne izkušnje z duševnim zdravjem odgovorila na nekaj vprašanj v zvezi s čustvenim spopadanjem s krizo novega koronavirusa.
V oddaji gostimo izseljenko v Švico, ki nam bo glede na svoje strokovne izkušnje z duševnim zdravjem odgovorila na nekaj vprašanj v zvezi s čustvenim spopadanjem s krizo novega koronavirusa
Kako z virusom živi švicarska družba, kje vse se kaže urejenost tamkajšnjega zdravstvenega in socialnega sistema ter kje morda najde kakšne pomanjkljivosti? Večletna predsednica Združenja staršev otrok dopolnilnega pouka slovenščine v Švici Petra Zajc bo pojasnila tudi, kako lahko (ali težko) takšne neformalne organizacije pomagajo pri spodbujanju želje po spoznavanju svojih korenin in ohranjanju stika z matično kulturo pri otrocih ali bolj plastično: kako v zaslone pametnih telefonov zazrto mladež sploh spodbuditi za to, da bi jo našteti pojmi vsaj malo ganili.
“Med prijatelji in znanci v Sloveniji opažam, da imajo otroci v večji meri že kar vsak svoj pametni telefon. Tukaj ni tako. Mogoče je vzrok za to ta, da mi živimo na vasi, ampak tudi sicer otroci oziroma mladostniki malo pozneje dobijo mobilne telefone. Niso tako razširjeni kot recimo v Sloveniji.”
“Pri Švicarjih je opaziti precej samoiniciativnosti. Tudi ti ukrepi, ki se zdaj sproščajo, so nastali na pobudo združenj, ki organizirajo dogodke, koncerte, različne nogometne prireditve. Izdelali so koncept varovanja, ga predstavili vladi in potem je vlada določila, da se pod posebnimi pogoji lahko na neki prireditvi zbere več kot tisoč ljudi.”
V oddaji gostimo izseljenko v Švico, ki nam bo glede na svoje strokovne izkušnje z duševnim zdravjem odgovorila na nekaj vprašanj v zvezi s čustvenim spopadanjem s krizo novega koronavirusa.
V oddaji gostimo izseljenko v Švico, ki nam bo glede na svoje strokovne izkušnje z duševnim zdravjem odgovorila na nekaj vprašanj v zvezi s čustvenim spopadanjem s krizo novega koronavirusa
Kako z virusom živi švicarska družba, kje vse se kaže urejenost tamkajšnjega zdravstvenega in socialnega sistema ter kje morda najde kakšne pomanjkljivosti? Večletna predsednica Združenja staršev otrok dopolnilnega pouka slovenščine v Švici Petra Zajc bo pojasnila tudi, kako lahko (ali težko) takšne neformalne organizacije pomagajo pri spodbujanju želje po spoznavanju svojih korenin in ohranjanju stika z matično kulturo pri otrocih ali bolj plastično: kako v zaslone pametnih telefonov zazrto mladež sploh spodbuditi za to, da bi jo našteti pojmi vsaj malo ganili.
“Med prijatelji in znanci v Sloveniji opažam, da imajo otroci v večji meri že kar vsak svoj pametni telefon. Tukaj ni tako. Mogoče je vzrok za to ta, da mi živimo na vasi, ampak tudi sicer otroci oziroma mladostniki malo pozneje dobijo mobilne telefone. Niso tako razširjeni kot recimo v Sloveniji.”
“Pri Švicarjih je opaziti precej samoiniciativnosti. Tudi ti ukrepi, ki se zdaj sproščajo, so nastali na pobudo združenj, ki organizirajo dogodke, koncerte, različne nogometne prireditve. Izdelali so koncept varovanja, ga predstavili vladi in potem je vlada določila, da se pod posebnimi pogoji lahko na neki prireditvi zbere več kot tisoč ljudi.”
Julijo Sardelić je v Firence pripeljala akademska kariera, všeč ji je predvsem toplo podnebje in oblična kava. Pravi, da mesto včasih deluje kar kot ameriška enklava.
Nadarjen slovenski kontrabasist mlajše generacije, ki je bil leta 2011 sprejet med slovite Dunajske filharmonike.
Maja Rutar Smedmark je v Älmhult na Švedskem prišla po velikem naključju. Älmhult je rodni kraj Ikee.
Staša Mlekuž v Kolombu živi že tri leta, preživlja se z delom v turizmu, ukvarja pa se tudi z organizacijo porok. Pravi, da se za poroko na Šri Lanki največkrat odločajo mladi avanturistični pari, ki si želijo majhen intimen obred.
Urška Leban živi v Varšavi, Poljake skuša prepričati, da so tudi slovenska vina komercialno zanimiva. S poljskim zdravstvenim sistemom ima tudi slabe izkušnje, ob porodu so ji skoraj zamenjali otroka.
Matija Krajnc že tri leta živi in dela na Nizozemskem. Pred kratkim se je preselil v mesto Den Bosch ('s-Hertogenbosch).
Žiga Pirnat je glasbenik, ki je stalno na poti med Ljubljano in Los Angelesom.
Marino Ferfolja je v London odpeljala ljubezen do vina in delo v Wine Intelligence.
Marino Ferfolja je v London odpeljala ljubezen do vina in delo v Wine Intelligence.
Hana Stevič je najmlajša gostja Globalne vasi do zdaj. V ZDA opravlja srednjo šolo, za to možnost pa se je morala precej potruditi - celo šolsko leto je izpolnjevala papirje in obrazce.
Simona Gale že nekaj let prebiva v avstrijski prestolnici: "Živim Dunaj. Uživam v stvareh, ki jih turisti ne doživijo. Mesto je multi-kulti in ponuja cel kup zanimivih stvari."
Neveljaven email naslov