Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Vse srečne družine so si podobne, vsaka nesrečna družina pa je nesrečna po svoje.” L. N. Tolstoj
Tolstojev citat je tema letošnjega maturitetnega eseja, v katerem bodo mladi pisali in razmišljali o dveh romanih. To sta: Ločil bom peno od valov Ferija Fainščka in Ana Karenina Leva Nikolajeviča Tolstoja. Kako nesrečna in zakaj je junakinja romana Ferija Lainščka Ločil bom peno od valov? In kako se usoda te junakinje razlikuje od usode Ane Karenine? To se bomo vprašali v prvi oddaji, ki jo na prvem posvečamo letošnjemu maturitetnemu eseju, točneje romanu Ločil bom peno od valov. Kdo je Elica Sreš, kakšne vrednote ima, kako se te razlikujejo od vrednot njenega moža? Dali vam bomo kakšen nasvet, kako pisati esej, vas opozorili na pomembne dogodke iz romana, poudarili teme in vprašanja, ki nam jih roman zastavlja. To bomo naredili s pomočjo naših gostov: profesorice slovenščine na Gimnaziji Šentvid Irene Velikonja in četrtošolcev te gimnazije Katarine Vidmar, Lare Pančur, Davida Berdajsa in Andreja Špenka, slišali pa bomo tudi avtorja romana Ferija Lainščka.
“Vse srečne družine so si podobne, vsaka nesrečna družina pa je nesrečna po svoje.” L. N. Tolstoj
Tolstojev citat je tema letošnjega maturitetnega eseja, v katerem bodo mladi pisali in razmišljali o dveh romanih. To sta: Ločil bom peno od valov Ferija Fainščka in Ana Karenina Leva Nikolajeviča Tolstoja. Kako nesrečna in zakaj je junakinja romana Ferija Lainščka Ločil bom peno od valov? In kako se usoda te junakinje razlikuje od usode Ane Karenine? To smo se vprašali v prvi oddaji, ki jo na prvem posvečamo letošnjemu maturitetnemu eseju, točneje romanu Ločil bom peno od valov. Dali vam bomo kakšen nasvet, kako pisati esej, vas opozorili na pomembne dogodke iz romana, poudarili teme in vprašanja, ki nam jih roman zastavlja. To bomo naredili s pomočjo naših gostov: profesorice slovenščine na Gimnaziji Šentvid Irene Velikonja in četrtošolcev te gimnazije Katarine Vidmar, Lare Pančur, Davida Berdajsa in Andreja Špenka, slišali pa bomo tudi avtorja romana Ferija Lainščka.
Kateri knjigi bosta obvezno čtivo za maturitetni esej na letošnji splošni maturi, so mladi izvedeli že februarja lani. Lara Pančur, Gimnazija Šentvid:
»Ko sem videla, koliko sta knjigi dolgi, sem se najprej ustrašila, kako bom lahko vse to prebrala. Ko pa sem začela, sem ugotovila, da sta zgodbi zelo zanimivi in sta me popolnoma prevzeli.«
Mladi bodo imeli na maturi tako kot vsako leto možnost izbrati razpravljalni in razlagalni esej, po izkušnjah profesorice slovenščine na Gimnaziji Šentvid Irene Velikonja pa se večina dijakov odloča za razpravljalni esej:
»Za razlagalni oz. interpretativni esej morajo imeti dijaki občutek za interpretacijo, več je samostojnega dela, bolj se morajo poglobiti v odlomek in tega se nekateri ustrašijo. Mislim, da se je lažje pripraviti na razpravljalni esej, da je ta namenjen glavnini dijakov, povprečnemu dijaku, interpretativni esej pa lahko zelo dobro pišejo tisti dijaki, ki imajo tudi občutek za literaturo.«
Ločil bom peno od valov
V prvi oddaji Gymnasium smo pod drobnogled vzeli roman, ki so ga dijaki imeli že na predmaturitetnem preizkusu: delo Ferija Lainščka Ločil bom peno od valov. Kdo je junakinja romana Elica Sreš, kakšne vrednote ima in kako se te razlikujejo od vrednot njenega moža? Kakšni so njeni odnosi z moškima njenega življenja? Zakaj je v zakonu nesrečna? Po besedah profesorice slovenščine na Gimnaziji Šentvid junakinjo slovenskega romana omejujejo tako vaško okolje s svojimi pričakovanji, kot tudi mestne norme in pravila, ki so največkrat le navidezna in ne premorejo globine in pravih čustev. Odgovor na zgornja vprašanja pa se skriva tudi v vrednotah Lainščkove junakinje, pravi Irena Velikonja:
»Eličini glavni vrednoti sta svoboda in ljubezen, medtem ko je Ivan (njen mož, op. Š. Š.) povzpetnik. Največ mu pomeni ugled, ki si ga pridobiva z bogastvom. Zaradi njunega različnega vrednostnega sistema je jasno, da njun zakon ne more biti uspešen.«
In če je v svojem zakonu nesrečna tudi junakinja drugega maturitetnega romana Ana Karenina, o katerem bomo na 1. programu Radia Slovenija govorili 6. aprila prav tako v oddaji Gymnasium, je očitna tudi razlika med ženskima likoma v obeh romanih. Za avtorja Ferija Lainščka je to njuna različna usoda, »njegova« Elica na koncu romana ne umre.
»Glavna junakinja romana se odloči za življenje in ta razlika se mi zdi bistvena. Z Elico je v slovenski književnosti zgrajen lik ženske, ki zmore dejanje, ki ne teče za vozom, ki ni trpeča mati, ampak je ženska, ki se znajde v neki situaciji in se na koncu odloči za življenje. Jaz njenega odhoda ne razumem samo kot beg, temveč tudi kot odločitev za novo življenje, ne glede na to, kako ona to stori,« pravi avtor romana Feri Lainšček.
830 epizod
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
“Vse srečne družine so si podobne, vsaka nesrečna družina pa je nesrečna po svoje.” L. N. Tolstoj
Tolstojev citat je tema letošnjega maturitetnega eseja, v katerem bodo mladi pisali in razmišljali o dveh romanih. To sta: Ločil bom peno od valov Ferija Fainščka in Ana Karenina Leva Nikolajeviča Tolstoja. Kako nesrečna in zakaj je junakinja romana Ferija Lainščka Ločil bom peno od valov? In kako se usoda te junakinje razlikuje od usode Ane Karenine? To se bomo vprašali v prvi oddaji, ki jo na prvem posvečamo letošnjemu maturitetnemu eseju, točneje romanu Ločil bom peno od valov. Kdo je Elica Sreš, kakšne vrednote ima, kako se te razlikujejo od vrednot njenega moža? Dali vam bomo kakšen nasvet, kako pisati esej, vas opozorili na pomembne dogodke iz romana, poudarili teme in vprašanja, ki nam jih roman zastavlja. To bomo naredili s pomočjo naših gostov: profesorice slovenščine na Gimnaziji Šentvid Irene Velikonja in četrtošolcev te gimnazije Katarine Vidmar, Lare Pančur, Davida Berdajsa in Andreja Špenka, slišali pa bomo tudi avtorja romana Ferija Lainščka.
“Vse srečne družine so si podobne, vsaka nesrečna družina pa je nesrečna po svoje.” L. N. Tolstoj
Tolstojev citat je tema letošnjega maturitetnega eseja, v katerem bodo mladi pisali in razmišljali o dveh romanih. To sta: Ločil bom peno od valov Ferija Fainščka in Ana Karenina Leva Nikolajeviča Tolstoja. Kako nesrečna in zakaj je junakinja romana Ferija Lainščka Ločil bom peno od valov? In kako se usoda te junakinje razlikuje od usode Ane Karenine? To smo se vprašali v prvi oddaji, ki jo na prvem posvečamo letošnjemu maturitetnemu eseju, točneje romanu Ločil bom peno od valov. Dali vam bomo kakšen nasvet, kako pisati esej, vas opozorili na pomembne dogodke iz romana, poudarili teme in vprašanja, ki nam jih roman zastavlja. To bomo naredili s pomočjo naših gostov: profesorice slovenščine na Gimnaziji Šentvid Irene Velikonja in četrtošolcev te gimnazije Katarine Vidmar, Lare Pančur, Davida Berdajsa in Andreja Špenka, slišali pa bomo tudi avtorja romana Ferija Lainščka.
Kateri knjigi bosta obvezno čtivo za maturitetni esej na letošnji splošni maturi, so mladi izvedeli že februarja lani. Lara Pančur, Gimnazija Šentvid:
»Ko sem videla, koliko sta knjigi dolgi, sem se najprej ustrašila, kako bom lahko vse to prebrala. Ko pa sem začela, sem ugotovila, da sta zgodbi zelo zanimivi in sta me popolnoma prevzeli.«
Mladi bodo imeli na maturi tako kot vsako leto možnost izbrati razpravljalni in razlagalni esej, po izkušnjah profesorice slovenščine na Gimnaziji Šentvid Irene Velikonja pa se večina dijakov odloča za razpravljalni esej:
»Za razlagalni oz. interpretativni esej morajo imeti dijaki občutek za interpretacijo, več je samostojnega dela, bolj se morajo poglobiti v odlomek in tega se nekateri ustrašijo. Mislim, da se je lažje pripraviti na razpravljalni esej, da je ta namenjen glavnini dijakov, povprečnemu dijaku, interpretativni esej pa lahko zelo dobro pišejo tisti dijaki, ki imajo tudi občutek za literaturo.«
Ločil bom peno od valov
V prvi oddaji Gymnasium smo pod drobnogled vzeli roman, ki so ga dijaki imeli že na predmaturitetnem preizkusu: delo Ferija Lainščka Ločil bom peno od valov. Kdo je junakinja romana Elica Sreš, kakšne vrednote ima in kako se te razlikujejo od vrednot njenega moža? Kakšni so njeni odnosi z moškima njenega življenja? Zakaj je v zakonu nesrečna? Po besedah profesorice slovenščine na Gimnaziji Šentvid junakinjo slovenskega romana omejujejo tako vaško okolje s svojimi pričakovanji, kot tudi mestne norme in pravila, ki so največkrat le navidezna in ne premorejo globine in pravih čustev. Odgovor na zgornja vprašanja pa se skriva tudi v vrednotah Lainščkove junakinje, pravi Irena Velikonja:
»Eličini glavni vrednoti sta svoboda in ljubezen, medtem ko je Ivan (njen mož, op. Š. Š.) povzpetnik. Največ mu pomeni ugled, ki si ga pridobiva z bogastvom. Zaradi njunega različnega vrednostnega sistema je jasno, da njun zakon ne more biti uspešen.«
In če je v svojem zakonu nesrečna tudi junakinja drugega maturitetnega romana Ana Karenina, o katerem bomo na 1. programu Radia Slovenija govorili 6. aprila prav tako v oddaji Gymnasium, je očitna tudi razlika med ženskima likoma v obeh romanih. Za avtorja Ferija Lainščka je to njuna različna usoda, »njegova« Elica na koncu romana ne umre.
»Glavna junakinja romana se odloči za življenje in ta razlika se mi zdi bistvena. Z Elico je v slovenski književnosti zgrajen lik ženske, ki zmore dejanje, ki ne teče za vozom, ki ni trpeča mati, ampak je ženska, ki se znajde v neki situaciji in se na koncu odloči za življenje. Jaz njenega odhoda ne razumem samo kot beg, temveč tudi kot odločitev za novo življenje, ne glede na to, kako ona to stori,« pravi avtor romana Feri Lainšček.
Slovenski bienale ilustracije je ponovno z nami, zato nas bo v Gymnasiumu tokrat zanimalo, kaj nas ta nepogrešljiva slikovna govorica, sploh v segmentu otroške ilustracije, uči, nam razkriva in kako nas vzgaja – s pomočjo in v družbi treh izjemnih mladih ilustratorjev bomo. Bodite z nami in izvedeli boste tudi katera je tista veščina, ki naredi zares dobro ilustracijo, ki lahko nagovarja vse generacije.
Slovenski bienale ilustracije je ponovno z nami, zato nas bo v Gymnasiumu tokrat zanimalo, kaj nas ta nepogrešljiva slikovna govorica, sploh v segmentu otroške ilustracije, uči, nam razkriva in kako nas vzgaja – s pomočjo in v družbi treh izjemnih mladih ilustratorjev bomo. Bodite z nami in izvedeli boste tudi katera je tista veščina, ki naredi zares dobro ilustracijo, ki lahko nagovarja vse generacije.
23 mladih se je udeležilo strokovne ekskurzije v Rusijo, da bi razširili svoje znanje in iz prve roke videli, kako in kje se še danes urijo kozmonavti.
Evropska unija v svojem bistvu zasleduje nasleduje mir, svobodo, človekovo dostojanstvo, demokracijo, enakost, pravno državo in spoštovanje človekovih pravic. Vprašanje pa je, ali smo se unija, posamezne članice in ljudje bolj kot v preteklosti oddaljili od teh vrednot? Kako močno so še prisotne te vrednote, katere so po mnenju mladih najpomembnejše? Kako iskati ravnovesje med njimi, ko ena pravica trči ob drugo? In kakšno Evropo si mladi sploh želijo? O tem smo se pogovarjali na Gimnaziji Kranj, kjer so nas gostili dijaki te šole: Manca Kejžar, Vida in Klara Babič, Marcel Čarman, Dan Dubokovič in David Golob. Za širši vpogled in kontekst vprašanja vrednot, na katerih temelji Evropska unija, pa smo zaprosili tudi doc. dr. Marka Lovca s Fakultete za družbene vede.
Strešni vrt ljubljanske Gimnazije Jožeta Plečnika je prostor pridelave lastnih vrtnin in zelišč, prostor učenja, druženja in medgeneracijskega sodelovanja. Čisto prava učilnica na prostem, z urbanim vrtnarjenjem na temeljih permakulture. Kaj vse je prinesla dijakom, profesorjem pa tudi mestu, lahko slišite v tokratni oddaji. Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič
V minulih sezonah so predstavnice in predstavniki slovenske mladinske reprezentance v športnem plezanju dosegali vrhunske uspehe. Osvajali so kolajne na mladinskih olimpijskih igrah, prav tako na mladinskih svetovnih in evropskih prvenstvih. Z njimi in selektorjem mladinske izbrane vrste smo govorili o razvoju tega športa v Sloveniji in kaj našteti uspehi obetajo pred olimpijskimi igrami v Tokiu, kjer se bo športno plezanje prvič predstavilo kot olimpijski šport.
Meritve javnega mnenja zaupanja v ustanove slovenske gasilce uvrščajo povsem na vrhove razpredelnic. Saj so prav gasilci tisti, bodo priskočili na pomoč, ko bo to najbolj potrebno. Ena izmed najpomembnejših nalog gasilskih društev je tako tudi ta, da skrbijo za prirast mladih, ki bodo to plemenito nalogo izvajali tudi v prihodnje. Osvetlili bomo, kako potekajo izobraževanja gasilskega podmladka, kako prestopajo v vrste operativnih gasilcev in kakšne so naloge gasilskih mentorjev.
Živimo v času, ko je bolj kot kadarkoli prej v ospredju človeškega zanimanja – telo. To mora biti brez izjeme zdravo, jedro in lepo. Naš vsakdan, sploh spletni, je preplavljen s podobami že skorajda nemogočih zahtev po vrhunskem. A po čigavih merilih? Svobodne izbire? Industrije ali človeka, ki ni le telo? Zato bomo v tokratni oddaji z dijaki Gimnazije Škofja Loka debatirali na temo, ki gre krepko pod površje in se dotika vseh nas. Telo – med diktaturo in demokracijo. Vabljeni k slišanju! Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič
Govorili bomo o demografskih izzivih Evropske unije in seveda tudi Slovenije. Trend na tem področju je očiten, vztrajen, viden pa v preoblikovanju starostne strukture prebivalstva - v vse večjem deležu starejših in vse manjšim deležem delovno aktivnih oseb v celotnem prebivalstvu. O tem sicer nekaj govorijo strokovnjaki, pa politiki in gospodarstveniki, v Gymnasiumu pa bomo z gimnazijci iz Murske Sobote iskali mnenja in rešitve mladih za te izzive in prihodnost Evrope,
Pred dijaki zaključnih letnikov so pomembne odločitve. Od 12. februarja naprej lahko oddajo vlogo za vpis za želeni študijski program, 15. in 16. februarja javni in zasebni višje in visokošolski zavodi prirejajo informativna dneva. Katere fakultete naj obiščejo, kakšne informacije naj iščejo? Predvsem pa, kako se bodo odločali glede izbire svoje študijske poti? So že odločeni ali bodo čakali do zadnjega trenutka? Je bolj pomembno to, kaj jih veseli, ali to, katere študijske smeri najbolj obetajo glede zaposlitve? Se spogledujejo s tujino?O tem se bomo pogovarjali z mladimi in karierno svetovalko Sabino Mikuletič Zalaznik.
Spletno zalezovanje in ustrahovanje. Maščevalna pornografija. Spletno spolno nadlegovanje. Izsiljevanje z objavo intimnih fotografij ali spolnih posnetkov. Grožnja s posilstvom in smrtjo. Neugodje, strah, panika, ponižanje, stres, žalitve, grožnje, nezaželena spolna elektronska sporočila … Vas te besede in stavki pretresejo? Ali se vam zdi, da se vam tovrstvo nasilje ne more zgoditi? Vsaka četrta najstnica v Evropi je doživela spletno ustrahovanje in trpinčenje. Smo o spletnem nasilju dovolj obveščeni? Kako ga prepoznamo, kako se mu izognemo in kaj lahko naredimo, če smo žrtve sami? O vsem tem v oddaji Gymnasium z dijaki iz Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in Markom Puschnerjem s točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru Fakultete z družbene vede.
»Če človek projektira kakšno stavbo, bi moral najti v njej tako idejo, da bi se tresel pred njo!« je rekel mojster arhitekt Jože Plečnik, ki je bil rojen prav na današnji dan. Poslanstvo arhitekta je razumel kot nalogo, narediti poleg praktične hiše tudi poduhovljeno bivališče, ki s svojimi volumni in dimenzijami ne daje človeku le strehe nad glavo, ampak tudi miselno oporo. Kako pa o arhitekturi, njeni vlogi in nalogi razmišljajo študentje arhitekture in že uveljavljeni, priznani slovenski arhitekti, pa v tokratnem Gymnasiumu. Avtorica oddaje je Liana Buršič
EU mladim ponuja veliko možnosti za izobraževanje in zaposlitev v tujini - kako o tem razmišljajo gimnazijci iz Slovenj Gradca? In menijo o nadzoru na notranjih mejah med državami članicami?
Izobraževanje mladih v planinskih veščinah ima v Sloveniji že več kot 90-letno tradicijo. Danes ga med drugimi izvaja tudi Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije. Ta je pred kratkim dobila novo vodstvo, ki je predstavilo projekte, namenjene pedagoškemu delu z mladimi. Govorili smo tudi o vključitvi komisije v sistem Nefiks, ki bo mladim omogočil razvijanje kompetenc za pridobitev zaposlitve na področju planinstva in s planinstvom povezanimi dejavnostmi.
Novembra je 29 dijakov opravilo mednarodno odpravo v Nepalu in si prislužili zlato priznanje Mepi. Kako je bilo v baznem taboru pod Anapurno, kako je srečanje z azijskim načinom življenja spremenilo njihov pogled na svet? In kaj je sploh Mepi - Mednarodno priznanje za mlade? O tem z gosti iz Gimnazije Kranj in Šolskega centra Škofja Loka!
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Življenje v revščini povečuje družbene neenakosti in ujetim v njen začarani krog posledično zmanjšuje možnost konkuriranja na zdajšnjem trgu tako dela kot tudi izobraževanja. So revni res sami krivi za svoj položaj in kakšna je vloga socialne države v Sloveniji? Kakšni so stereotipi, ki revne potiskajo v še večjo bedo? Osvetlili in razbijali smo jih z dijaki Gimnazije Vič in predstavnico Društva prijateljev mladine Mojca Novo Mesto.
Novo znanje, popestritev šolskega leta, šola za življenje … Kaj mladim prinese šolska izmenjava ali šolska praksa v tujini? O tem bodo z nami svoje izkušnje delili dijaki Gimnazije Celje – Center iz Celja, ki so bili v Španiji, na Malti, Portugalskem, Irskem in Nizozemskem …
Tokrat nas bo v oddaji zanimalo, zakaj ples, kot ena najbolj naravnih, iskrenih govoric telesa, ki človeku nudi takšno zadovoljstvo, ostaja pri nas tako prezrt in podcenjen? Kljub obilju izjemnih plesalcev, tudi svetovnega formata? Z nami bodo uspešni mladi in njihovi mentorji, ki so svoje plesno znanje pokazali tudi na tokratni Živi, festivalu plesne ustvarjalnosti. Avtorica oddaje je Liana Buršič
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Neveljaven email naslov