Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Vse srečne družine so si podobne, vsaka nesrečna družina pa je nesrečna po svoje.” L. N. Tolstoj
Tolstojev citat je tema letošnjega maturitetnega eseja, v katerem bodo mladi pisali in razmišljali o dveh romanih. To sta: Ločil bom peno od valov Ferija Fainščka in Ana Karenina Leva Nikolajeviča Tolstoja. Kako nesrečna in zakaj je junakinja romana Ferija Lainščka Ločil bom peno od valov? In kako se usoda te junakinje razlikuje od usode Ane Karenine? To se bomo vprašali v prvi oddaji, ki jo na prvem posvečamo letošnjemu maturitetnemu eseju, točneje romanu Ločil bom peno od valov. Kdo je Elica Sreš, kakšne vrednote ima, kako se te razlikujejo od vrednot njenega moža? Dali vam bomo kakšen nasvet, kako pisati esej, vas opozorili na pomembne dogodke iz romana, poudarili teme in vprašanja, ki nam jih roman zastavlja. To bomo naredili s pomočjo naših gostov: profesorice slovenščine na Gimnaziji Šentvid Irene Velikonja in četrtošolcev te gimnazije Katarine Vidmar, Lare Pančur, Davida Berdajsa in Andreja Špenka, slišali pa bomo tudi avtorja romana Ferija Lainščka.
“Vse srečne družine so si podobne, vsaka nesrečna družina pa je nesrečna po svoje.” L. N. Tolstoj
Tolstojev citat je tema letošnjega maturitetnega eseja, v katerem bodo mladi pisali in razmišljali o dveh romanih. To sta: Ločil bom peno od valov Ferija Fainščka in Ana Karenina Leva Nikolajeviča Tolstoja. Kako nesrečna in zakaj je junakinja romana Ferija Lainščka Ločil bom peno od valov? In kako se usoda te junakinje razlikuje od usode Ane Karenine? To smo se vprašali v prvi oddaji, ki jo na prvem posvečamo letošnjemu maturitetnemu eseju, točneje romanu Ločil bom peno od valov. Dali vam bomo kakšen nasvet, kako pisati esej, vas opozorili na pomembne dogodke iz romana, poudarili teme in vprašanja, ki nam jih roman zastavlja. To bomo naredili s pomočjo naših gostov: profesorice slovenščine na Gimnaziji Šentvid Irene Velikonja in četrtošolcev te gimnazije Katarine Vidmar, Lare Pančur, Davida Berdajsa in Andreja Špenka, slišali pa bomo tudi avtorja romana Ferija Lainščka.
Kateri knjigi bosta obvezno čtivo za maturitetni esej na letošnji splošni maturi, so mladi izvedeli že februarja lani. Lara Pančur, Gimnazija Šentvid:
»Ko sem videla, koliko sta knjigi dolgi, sem se najprej ustrašila, kako bom lahko vse to prebrala. Ko pa sem začela, sem ugotovila, da sta zgodbi zelo zanimivi in sta me popolnoma prevzeli.«
Mladi bodo imeli na maturi tako kot vsako leto možnost izbrati razpravljalni in razlagalni esej, po izkušnjah profesorice slovenščine na Gimnaziji Šentvid Irene Velikonja pa se večina dijakov odloča za razpravljalni esej:
»Za razlagalni oz. interpretativni esej morajo imeti dijaki občutek za interpretacijo, več je samostojnega dela, bolj se morajo poglobiti v odlomek in tega se nekateri ustrašijo. Mislim, da se je lažje pripraviti na razpravljalni esej, da je ta namenjen glavnini dijakov, povprečnemu dijaku, interpretativni esej pa lahko zelo dobro pišejo tisti dijaki, ki imajo tudi občutek za literaturo.«
Ločil bom peno od valov
V prvi oddaji Gymnasium smo pod drobnogled vzeli roman, ki so ga dijaki imeli že na predmaturitetnem preizkusu: delo Ferija Lainščka Ločil bom peno od valov. Kdo je junakinja romana Elica Sreš, kakšne vrednote ima in kako se te razlikujejo od vrednot njenega moža? Kakšni so njeni odnosi z moškima njenega življenja? Zakaj je v zakonu nesrečna? Po besedah profesorice slovenščine na Gimnaziji Šentvid junakinjo slovenskega romana omejujejo tako vaško okolje s svojimi pričakovanji, kot tudi mestne norme in pravila, ki so največkrat le navidezna in ne premorejo globine in pravih čustev. Odgovor na zgornja vprašanja pa se skriva tudi v vrednotah Lainščkove junakinje, pravi Irena Velikonja:
»Eličini glavni vrednoti sta svoboda in ljubezen, medtem ko je Ivan (njen mož, op. Š. Š.) povzpetnik. Največ mu pomeni ugled, ki si ga pridobiva z bogastvom. Zaradi njunega različnega vrednostnega sistema je jasno, da njun zakon ne more biti uspešen.«
In če je v svojem zakonu nesrečna tudi junakinja drugega maturitetnega romana Ana Karenina, o katerem bomo na 1. programu Radia Slovenija govorili 6. aprila prav tako v oddaji Gymnasium, je očitna tudi razlika med ženskima likoma v obeh romanih. Za avtorja Ferija Lainščka je to njuna različna usoda, »njegova« Elica na koncu romana ne umre.
»Glavna junakinja romana se odloči za življenje in ta razlika se mi zdi bistvena. Z Elico je v slovenski književnosti zgrajen lik ženske, ki zmore dejanje, ki ne teče za vozom, ki ni trpeča mati, ampak je ženska, ki se znajde v neki situaciji in se na koncu odloči za življenje. Jaz njenega odhoda ne razumem samo kot beg, temveč tudi kot odločitev za novo življenje, ne glede na to, kako ona to stori,« pravi avtor romana Feri Lainšček.
830 epizod
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
“Vse srečne družine so si podobne, vsaka nesrečna družina pa je nesrečna po svoje.” L. N. Tolstoj
Tolstojev citat je tema letošnjega maturitetnega eseja, v katerem bodo mladi pisali in razmišljali o dveh romanih. To sta: Ločil bom peno od valov Ferija Fainščka in Ana Karenina Leva Nikolajeviča Tolstoja. Kako nesrečna in zakaj je junakinja romana Ferija Lainščka Ločil bom peno od valov? In kako se usoda te junakinje razlikuje od usode Ane Karenine? To se bomo vprašali v prvi oddaji, ki jo na prvem posvečamo letošnjemu maturitetnemu eseju, točneje romanu Ločil bom peno od valov. Kdo je Elica Sreš, kakšne vrednote ima, kako se te razlikujejo od vrednot njenega moža? Dali vam bomo kakšen nasvet, kako pisati esej, vas opozorili na pomembne dogodke iz romana, poudarili teme in vprašanja, ki nam jih roman zastavlja. To bomo naredili s pomočjo naših gostov: profesorice slovenščine na Gimnaziji Šentvid Irene Velikonja in četrtošolcev te gimnazije Katarine Vidmar, Lare Pančur, Davida Berdajsa in Andreja Špenka, slišali pa bomo tudi avtorja romana Ferija Lainščka.
“Vse srečne družine so si podobne, vsaka nesrečna družina pa je nesrečna po svoje.” L. N. Tolstoj
Tolstojev citat je tema letošnjega maturitetnega eseja, v katerem bodo mladi pisali in razmišljali o dveh romanih. To sta: Ločil bom peno od valov Ferija Fainščka in Ana Karenina Leva Nikolajeviča Tolstoja. Kako nesrečna in zakaj je junakinja romana Ferija Lainščka Ločil bom peno od valov? In kako se usoda te junakinje razlikuje od usode Ane Karenine? To smo se vprašali v prvi oddaji, ki jo na prvem posvečamo letošnjemu maturitetnemu eseju, točneje romanu Ločil bom peno od valov. Dali vam bomo kakšen nasvet, kako pisati esej, vas opozorili na pomembne dogodke iz romana, poudarili teme in vprašanja, ki nam jih roman zastavlja. To bomo naredili s pomočjo naših gostov: profesorice slovenščine na Gimnaziji Šentvid Irene Velikonja in četrtošolcev te gimnazije Katarine Vidmar, Lare Pančur, Davida Berdajsa in Andreja Špenka, slišali pa bomo tudi avtorja romana Ferija Lainščka.
Kateri knjigi bosta obvezno čtivo za maturitetni esej na letošnji splošni maturi, so mladi izvedeli že februarja lani. Lara Pančur, Gimnazija Šentvid:
»Ko sem videla, koliko sta knjigi dolgi, sem se najprej ustrašila, kako bom lahko vse to prebrala. Ko pa sem začela, sem ugotovila, da sta zgodbi zelo zanimivi in sta me popolnoma prevzeli.«
Mladi bodo imeli na maturi tako kot vsako leto možnost izbrati razpravljalni in razlagalni esej, po izkušnjah profesorice slovenščine na Gimnaziji Šentvid Irene Velikonja pa se večina dijakov odloča za razpravljalni esej:
»Za razlagalni oz. interpretativni esej morajo imeti dijaki občutek za interpretacijo, več je samostojnega dela, bolj se morajo poglobiti v odlomek in tega se nekateri ustrašijo. Mislim, da se je lažje pripraviti na razpravljalni esej, da je ta namenjen glavnini dijakov, povprečnemu dijaku, interpretativni esej pa lahko zelo dobro pišejo tisti dijaki, ki imajo tudi občutek za literaturo.«
Ločil bom peno od valov
V prvi oddaji Gymnasium smo pod drobnogled vzeli roman, ki so ga dijaki imeli že na predmaturitetnem preizkusu: delo Ferija Lainščka Ločil bom peno od valov. Kdo je junakinja romana Elica Sreš, kakšne vrednote ima in kako se te razlikujejo od vrednot njenega moža? Kakšni so njeni odnosi z moškima njenega življenja? Zakaj je v zakonu nesrečna? Po besedah profesorice slovenščine na Gimnaziji Šentvid junakinjo slovenskega romana omejujejo tako vaško okolje s svojimi pričakovanji, kot tudi mestne norme in pravila, ki so največkrat le navidezna in ne premorejo globine in pravih čustev. Odgovor na zgornja vprašanja pa se skriva tudi v vrednotah Lainščkove junakinje, pravi Irena Velikonja:
»Eličini glavni vrednoti sta svoboda in ljubezen, medtem ko je Ivan (njen mož, op. Š. Š.) povzpetnik. Največ mu pomeni ugled, ki si ga pridobiva z bogastvom. Zaradi njunega različnega vrednostnega sistema je jasno, da njun zakon ne more biti uspešen.«
In če je v svojem zakonu nesrečna tudi junakinja drugega maturitetnega romana Ana Karenina, o katerem bomo na 1. programu Radia Slovenija govorili 6. aprila prav tako v oddaji Gymnasium, je očitna tudi razlika med ženskima likoma v obeh romanih. Za avtorja Ferija Lainščka je to njuna različna usoda, »njegova« Elica na koncu romana ne umre.
»Glavna junakinja romana se odloči za življenje in ta razlika se mi zdi bistvena. Z Elico je v slovenski književnosti zgrajen lik ženske, ki zmore dejanje, ki ne teče za vozom, ki ni trpeča mati, ampak je ženska, ki se znajde v neki situaciji in se na koncu odloči za življenje. Jaz njenega odhoda ne razumem samo kot beg, temveč tudi kot odločitev za novo življenje, ne glede na to, kako ona to stori,« pravi avtor romana Feri Lainšček.
Predstava Vihar v glavi je gledališka avantura sedemnajstih najstnikov, ki so se odpravili raziskovat, kako delujejo njihovi, najstniški, možgani. Pri tem jih je vodilo tisto, česar imajo najstniki v obilju: ustvarjalno raziskovanje, radovednost, drznost, impulzivnost, nekonvencionalno razmišljanje. Svoje vrstnike, starše in nasploh odrasle seznanjajo z bistveno ugotovitvijo, z nečim, kar v temelju zamaje njihov in naš koncept doživljanja tega obdobja: najstništvo ni obdobje, ki ga je pač treba preživeti, to je čas življenja, ki ga moramo negovati. Mladi igralci na oder stopajo vsak z lastnim imenom in osebno zgodbo, s katero ponujajo neprecenljiv vpogled v življenje, misli, hotenja in želje sodobne odraščajoče mladine. Hkrati predstava raziskuje eno najmočnejših vezi v posameznikovem življenju, odnos otroka in njegovih staršev. Kako so potekale vaje, kaj je predstava dala njim, kako zahtevno je stati na odru in vsakič več kot 200 popolnih neznancev pod odrom spustiti v svoj intimni svet, bodo povedali v tokratni oddaji Gymnasium.
Vizionar za najboljšo predstavo v celoti so na letošnjem festivalu mladinske kulture Vizije prejeli člani Amaterskega mladinskega odra SNG Nova Gorica za predstavo Šest oseb išče Williama.! Kako so mladi gledališčniki iz Nove Gorice iskali Shakespeara, kaj so našli in kakšno avtorsko predstavo so postavili na oder, v izveste v oddaji Gymnasiumu!
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
V še zadnji oddaji na Prvem, v katerih se skupaj z dijaki pripravljamo na spomladanski rok splošne mature, bomo pogledali v maturitetne pole angleščine, ruščine, zgodovine, sociologije, psihologije in filozofije. Kje maturanti izgubljajo največ točk in kakšni so nasveti profesorjev za dober rezultat, slišite v tokratnem Gymnasiumu.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Kdor ne dela, naj ne je! Govori malo, delaj veliko! Delo je pomembnejše od kapitala! Odgovorni smo za to, kar delamo, pa tudi za tisto, česar ne delamo! Pregovorov in prislovičnih modrosti o delu je kolikor hočete, že to govori o njegovi življenjski relevantnosti. Kako pa o delu kot vrednoti med garanjem in užitkom razmišljajo dijaki poklicnih šol in gimnazij? Bodite z nami v tokratnem Gymnasiumu! Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Z dijaki Gimnazije Vič smo govorili o trenutnem dogajanju na svetovnem političnem parketu in njihovem pogledu nanj.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Glej, Študenteater je projekt Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Gledališča Glej, letos je potekal tretjič, študentom ne-akademijskih smeri pa ponuja priložnost za gledališki izraz in avtorske stvaritve. Festival je zapolnil to vrzel, v treh letih je nastalo 18 predstav, letos 8. Gre za zelo različne žanre in vsebine, v oddaji Gymnasium smo z mladimi igralci in režiserkami ter njihovim mentorjem Urošem Kaurinom govorili o treh izmed njih: Predstava, Mrtvi hočejo in Svet bo bolje.
Danes smo v oddaji Gymnasiumrazpravljali o odnosih med dijaki in profesorji in o ocenjevanju v srednjih šolah. Kakšno avtoriteto imajo srednješolski profesorji? So še vedno strah in trepet? Res ocenjujejo le znanje ali so ocene tudi sredstvo discipliniranja? Lahko dijak, ki ima povprečne ocene, dobi tudi petico? O vsem tem smo govorili z dijaki in profesorjema Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer. V našem studiu so nas obiskali Mitja Marič – 3. letnik predšolska vzgoja, Rok Lajnšček – 3. letnik gimnazija, Meta Štuhec – 3. letnik gimnazija, Enja Zobarič – 3. letnik gimnazija, Živa Buzeti – 2. letnik gimnazija, Veronika Poštrak – 2. letnik gimnazija in Liljana Fajdiga – učiteljica nemščine in šolska svetovalna delavka ter Franc Čuš – učitelj zgodovine in geografije.
Muzikal Sen kresne noči je mladostna glasbena predelava najbolj priljubljene Shekespearove romantične komedije o ljubezni in zmešnjavah, ki jih lahko povzroča. Člani English Student Theatra, ki že več kot 25 let deluje na II. gimnazije Maribor, jo je seveda dodobra začinili s plesom, premišljeno scenografijo in glasbo (od sodobne popularne glasbe do izletov glasbeno preteklost). V petek pa bo premiera nove predstave še ene gledališke skupine, ki deluje na šoli, gledališča Gnosis: Pomladno prebujenje.
Mura je reka, ki jo tisti, ki izvirajo iz krajev ob njej, nosijo v imenu, srcu in duši. Tako je tudi nastal Ples ljubezni med valovi reke Mure, projekt dijakov Ekonomske šole Murska Sobota, ki so se idejno napajali tudi pri pesmi Ferija Lainščka. Priznani pesnik in pisatelj nam je skupaj z dijaki delal družbo v tokratnem Gymnasumu. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Kako hitro se mladi zaljubijo, kaj jih pri drugemu človeku najbolj pritegne, kako naredijo prvi korak, kako pomemben je videz, koliko je pogovora v odnosu, kaj naredijo, če »zaškripa«, kako pomembna je spolnost, ali je prva ljubezen najbolj usodna? Kako mladi danes vstopajo v odnose in ljubezenska razmerja ter kaj od njih pričakujejo? O tem smo se pogovarjali z Lano, Polono, Lucijo, Saro, Davidom in Luko z ljubljanskih gimnazij, Metko, Vito, Emo, Barbaro in Vasjo iz Trbovelj ter s psihoterapevtko dr. Veroniko Podgoršek.
Šport pomaga graditi pozitivno osebnost, voljo, borbenost, moč, disciplino in pogum. Pri vseh vrhunskih športnikih je poleg nadarjenosti v prvi vrsti potrebno veliko trdega dela in odrekanja. Najboljšim med njimi uspe uspešno združiti šolske obveznosti in odlične športne rezultate. Koliko truda vložijo v treninge, kako se spopadajo s pritiski na tekmovanjih, kaj jim pomenijo dobri rezultati in kje najdejo vzpodbudo, ko ne gre vse tako, kot so si želeli – o vsem tem bo tekel pogovor v današnji oddaji Gymnasium z mladimi gosti, ki jim invalidnost ni vzela poguma za ukvarjanje s športom in voditeljico Tadejo Bizilj. V studio pridejo namiznotenisač Luka Trtnik, karateist Nik Sejdiji in plavalka Lucija Planinc, družbo pa nam bo delal tudi Aleksej Dolinšek, selektor kolesarske reprezentance. Prek telefona bomo potovali še na Severno Irsko in poklepetali s plesalcem Amirjem Alibabićem ter preverili, kako potekajo prve priprave na paraolimpijske igre pri smučarju Jerneju Slivniku.
Fake news. Lažne novice. Termin, ki se zadnje čase zelo pogosto pojavlja v svetovni pa tudi naši medijski krajini. So njeni ustvarjalci, novinarji, fotoreporterji in ostali še vredni zaupanja v očeh odjemalcev medijskih vsebin? Sta resnica in pravica še v njihovi službi? Je raziskovalno novinarstvo sploh še živo? Kaj je zares naloga medijev in novinarjev? O tem in ostalih vprašanjih v tokratnem Gymnasiumu z ustvarjalci PRESS krožka Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra iz Kamnika. Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič
V pogovoru o dveh domovinah, selitvi v Evropo, šovih, v katerih iščejo talente, in ljubezni do glasbe smo podirali meje med Argentino in Slovenijo. Gosti v studiu: pevec Isaac Palma, zmagovalec 37. festivala Melodije morja in sonca, ter dijaki iz "umetniške" II. gimnazije Maribor.
Neveljaven email naslov