Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

HUDO! - O nasilju in mediacji z OŠ Franja Malgaja Šentjur

04.03.2017

Mladi novinarji iz Šentjurja pravijo, da se o nasilju govori premalo, zato so si zastavili cilj, da v tokratni oddaji raziščejo, zakaj do nasilja sploh prihaja, ali je le fizično nasilje tisto, na katerega moramo biti pozorni, kaj narediti, če smo priče nasilju in kako lahko z mediacijo razrešimo marsikateri spor. Vrste nasilja Vsakemu izmed nas je zelo pomembno, da se doma, v šoli ali na poti počuti varnega in svobodnega. Vsako nasilje pa povzroči občutke tesnobe in nezaupanja. Čeprav večina najprej pomisli na fizično nasilje, verjetno tudi zato, ker so njegove posledice najbolj vidne pa poznamo tudi druge vrste. Koliko jih poznajo mimoidoči, so mladi Šenjurčani preverili z radijskim mikrofonom. Fizično ali telesno nasilje je najbolj prepoznano nasilje, saj je edino, ki pušča vidne posledice na žrtvi. Sem štejemo nezaželeno stiskanje, trepljanje, odrivanje in porivanje, klofutanje, lasanje, zaušnice, udarce z roko, predmetom, boksanje, lažje poškodbe, hude telesne poškodbe, pohabljanje, umor. Specifična oblika fizičnega nasilja je spolno nasilje, kjer se žrtev ne strinja s spolnim dejanjem. Pod spolno nasilje spada posilstvo, spolna zloraba otrok, spolno nadlegovanje, incest, siljenje h gledanju pornografskih revij, prisiljen spolni odnos, prisiljeno slačenje, prisiljeno poljubljanje, otipavanje, opazovanje, fotografiranje, skratka vse dejavnosti povezane s spolnostjo, kjer druga oseba ne pristane oziroma, pristane pod prisilo. Najbolj razširjena oblika nasilja je psihično ali duševno nasilje in je lahko veliko bolj boleče in škodljivo, kot fizično nasilje. Psihično nasilje je težje prepoznati, saj so žrtve pogosto nesamozavestne in negotove v sebi, zato se umikajo pred družbo, se počutijo ponižano in manjvredno. K psihičnemu nasilju prištevamo dejanja, ki najpogosteje potekajo na verbalni ravni in negativno vplivajo na samozavest, samopodobo in samozaupanje druge osebe. Sem sodi grobo kritiziranje, žaljenje, zmerjanje, poniževanje, ustrahovanje in grožnje z besedami, kričanjem, telesno držo, ustvarjanje negativnih mnenj na podlagi predsodkov in stereotipov, poniževanje, izločanje in ustvarjanje klime strahu in terorja. Ne smemo pozabiti tudi na verbalno ali besedno nasilje, kamor prištevamo zafrkavanje, posmeh, dajanje vzdevkov, tikanje brez soglasja sogovorca, podcenjevanje, omalovaževanje, žalitve, zmerjanje, nadiranje, zaničevanje, ščuvanje, grožnje ter ekonomsko nasilje ali ustrahovanje – zahtevo po denarju ali drugih materialnih dobrinah; povzročitelj zahteva da mu žrtev piše domače naloge, pomaga goljufati pri preizkusih znanja, da ne pove o vandalizmu, ki mu je bil priča ipd. Kako reagirati ob nasilju? Vsi vemo, kaj moramo narediti, ko smo priče nasilju – pa res to naredimo? Se res vmešamo, ko vidimo, da se dva tepeta, ko neko deklico žalijo, ko nekega fanta izsiljujejo in želijo od njega denar? Ali se raje obrnemo stran in rečemo – saj nisem nič videl, bolje je, da grem stran, da jih še sam ne dobim, bom potem še jaz nepriljubljen, bojo še od mene želeli denar. V teoriji je vse jasno, v praksi pa ni tako lahko … Kdaj se vmeša policija? Večina vrstniškega nasilja se dogaja v šoli, njeni okolici, na poti v šolo ali iz nje. V šoli so najbolj nevarni prostori: stranišča, jedilnica, šolsko igrišče, hodniki, garderoba. Ob določenih oblikah sporov, agresije in nasilja, mora posredovati tudi policija. Kdaj in kako, smo izvedeli v pogovoru s polcistoma Policijske postaje Šentjur. Pogoste žrtve nasilja so otroci, ki tako ali drugače izstopajo iz povprečja. Ali so zelo inteligentni, nadarjeni glasbeniki, imajo astmo, nosijo očala … Otroci s posebnimi potrebami so s strani drugih otrok v večini dobro sprejeti, povzročiteljem nasilja pa predstavljajo »lahke žrtve«. Ranljivejši so tudi otroci, ki se od povzročiteljev ločijo po rasi, veroizpovedi, narodnosti, saj se mladi varneje počutijo v družbi sebi enakih. Pogosto se zgodi, da so ravno zaradi tega na šoli strogo ločene skupine različnih nacionalnosti, ki med seboj skoraj ne komunicirajo. Žrtve so v šoli osamljene in zavrnjene, včasih celo izolirane. Ne razumejo, zakaj so trpinčene in ne vedo, kako naj se vedejo, da bi bile sprejete. Občutijo nemoč in neučinkovitost. Rešitev je lahko tudi mediacija Del problema pri vrstniškem nasilju je, da so vanj vpletene cele skupine otrok in mladih: nekateri so žrtve, nekateri kot povzročitelji/povzročiteljice, nekateri kot opazovalci in opazovalke. Prav vsi potrebujejo pomoč, saj ne razumejo, kaj se dogaja, ne razumejo svoje vloge in so prestrašeni. Včasih je dober odgovor in rešitev tudi mediacija. Žrtve nasilja o svojih izkušnjah stežka spregovorijo, zato je za vsakega od nas dobro, da poznamo nekatere znake, ki lahko pomenijo, da je tudi vaš vrstnik žrtev nasilja: • boji se prihajati v šolo ali iz nje, • neopravičeno izostaja, • je poškodovan/poškodovana • zapre se vase, jeclja • ima slabo samopodobo • daje vtis vznemirjenosti, nervoze • preneha jesti • razmišlja o samomoru • izmišljuje si zgodbe • odklanja pogovor • začne biti nasilen/nasilna Če tudi sami opazite pri svoji vrstnikih katerega od naštetih znakov, se poskusite pogovoriti z njim. Če pa ste sami žrtve kateragakoli nasilja – spregovorite, ne bodite tiho! Zaupajte se prijateljem, staršem, učiteljem, kajti niste sami krivi za to! Pomoč lahko dobite tudi na Centrih za socialno delo, Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše, Društvu za nenasilno komunikacijo ali TOM telefonu. Več fotografij in vtisov z današnje oddaje ter nagradna igra pa vas čakajo na Facebooku Programa za mlade.

Mladi iz OŠ Franja Malgaja Šentjur

“Vsak, ki ve za nasilje pa je tiho, je enako kriv kot nasilnež!”

Mladi novinarji iz Šentjurja pravijo, da se o nasilju govori premalo, zato so si zastavili cilj, da v tokratni oddaji raziščejo, zakaj do nasilja sploh prihaja, ali je le fizično nasilje tisto, na katerega moramo biti pozorni, kaj narediti, če smo priče nasilju in kako lahko z mediacijo razrešimo marsikateri spor.

Vrste nasilja

Vsakemu izmed nas je zelo pomembno, da se doma, v šoli ali na poti počuti varnega in svobodnega. Vsako nasilje pa povzroči občutke tesnobe in nezaupanja. Čeprav večina najprej pomisli na fizično nasilje, verjetno tudi zato, ker so njegove posledice najbolj vidne pa poznamo tudi druge vrste. Koliko jih poznajo mimoidoči, so mladi Šenjurčani preverili z radijskim mikrofonom.

Fizično ali telesno nasilje je najbolj prepoznano nasilje, saj je edino, ki pušča vidne posledice na žrtvi. Sem štejemo nezaželeno stiskanje, trepljanje, odrivanje in porivanje, klofutanje, lasanje, zaušnice, udarce z roko, predmetom, boksanje, lažje poškodbe, hude telesne poškodbe, pohabljanje, umor. Specifična oblika fizičnega nasilja je spolno nasilje, kjer se žrtev ne strinja s spolnim dejanjem. Pod spolno nasilje spada posilstvo, spolna zloraba otrok, spolno nadlegovanje, incest, siljenje h gledanju pornografskih revij, prisiljen spolni odnos, prisiljeno slačenje, prisiljeno poljubljanje, otipavanje, opazovanje, fotografiranje, skratka vse dejavnosti povezane s spolnostjo, kjer druga oseba ne pristane oziroma, pristane pod prisilo.
Najbolj razširjena oblika nasilja je psihično ali duševno nasilje in je lahko veliko bolj boleče in škodljivo, kot fizično nasilje. Psihično nasilje je težje prepoznati, saj so žrtve pogosto nesamozavestne in negotove v sebi, zato se umikajo pred družbo, se počutijo ponižano in manjvredno. K psihičnemu nasilju prištevamo dejanja, ki najpogosteje potekajo na verbalni ravni in negativno vplivajo na samozavest, samopodobo in samozaupanje druge osebe. Sem sodi grobo kritiziranje, žaljenje, zmerjanje, poniževanje, ustrahovanje in grožnje z besedami, kričanjem, telesno držo, ustvarjanje negativnih mnenj na podlagi predsodkov in stereotipov, poniževanje, izločanje in ustvarjanje klime strahu in terorja.

Ne smemo pozabiti tudi na verbalno ali besedno nasilje, kamor prištevamo zafrkavanje, posmeh, dajanje vzdevkov, tikanje brez soglasja sogovorca, podcenjevanje, omalovaževanje, žalitve, zmerjanje, nadiranje, zaničevanje, ščuvanje, grožnje ter ekonomsko nasilje ali ustrahovanje – zahtevo po denarju ali drugih materialnih dobrinah; povzročitelj zahteva da mu žrtev piše domače naloge, pomaga goljufati pri preizkusih znanja, da ne pove o vandalizmu, ki mu je bil priča ipd.
Do nasilja v šoli pride že med najmlajšimi.

Kako reagirati ob nasilju?

Vsi vemo, kaj moramo narediti, ko smo priče nasilju – pa res to naredimo? Se res vmešamo, ko vidimo, da se dva tepeta, ko neko deklico žalijo, ko nekega fanta izsiljujejo in želijo od njega denar? Ali se raje obrnemo stran in rečemo – saj nisem nič videl, bolje je, da grem stran, da jih še sam ne dobim, bom potem še jaz nepriljubljen, bojo še od mene želeli denar. V teoriji je vse jasno, v praksi pa ni tako lahko …

Kdaj se vmeša policija?

Večina vrstniškega nasilja se dogaja v šoli, njeni okolici, na poti v šolo ali iz nje.

V šoli so najbolj nevarni prostori: stranišča, jedilnica, šolsko igrišče, hodniki, garderoba.

Ob določenih oblikah sporov, agresije in nasilja, mora posredovati tudi policija. Kdaj in kako, smo izvedeli v pogovoru s polcistoma Policijske postaje Šentjur.

Pogoste žrtve nasilja so otroci, ki tako ali drugače izstopajo iz povprečja.

Ali so zelo inteligentni, nadarjeni glasbeniki, imajo astmo, nosijo očala … Otroci s posebnimi potrebami so s strani drugih otrok v večini dobro sprejeti, povzročiteljem nasilja pa predstavljajo »lahke žrtve«. Ranljivejši so tudi otroci, ki se od povzročiteljev ločijo po rasi, veroizpovedi, narodnosti, saj se mladi varneje počutijo v družbi sebi enakih. Pogosto se zgodi, da so ravno zaradi tega na šoli strogo ločene skupine različnih nacionalnosti, ki med seboj skoraj ne komunicirajo. Žrtve so v šoli osamljene in zavrnjene, včasih celo izolirane. Ne razumejo, zakaj so trpinčene in ne vedo, kako naj se vedejo, da bi bile sprejete. Občutijo nemoč in neučinkovitost.

Rešitev je lahko tudi mediacija

Del problema pri vrstniškem nasilju je, da so vanj vpletene cele skupine otrok in mladih: nekateri so žrtve, nekateri kot povzročitelji/povzročiteljice, nekateri kot opazovalci in opazovalke. Prav vsi potrebujejo pomoč, saj ne razumejo, kaj se dogaja, ne razumejo svoje vloge in so prestrašeni. Včasih je dober odgovor in rešitev tudi mediacija.

Žrtve nasilja o svojih izkušnjah stežka spregovorijo, zato je za vsakega od nas dobro, da poznamo nekatere znake, ki lahko pomenijo, da je tudi vaš vrstnik žrtev nasilja:
• boji se prihajati v šolo ali iz nje,
• neopravičeno izostaja,
• je poškodovan/poškodovana
• zapre se vase, jeclja
• ima slabo samopodobo
• daje vtis vznemirjenosti, nervoze
• preneha jesti
• razmišlja o samomoru
• izmišljuje si zgodbe
• odklanja pogovor
• začne biti nasilen/nasilna

Če tudi sami opazite pri svoji vrstnikih katerega od naštetih znakov, se poskusite pogovoriti z njim.

Če pa ste sami žrtve kateragakoli nasilja – spregovorite, ne bodite tiho!

Zaupajte se prijateljem, staršem, učiteljem, kajti niste sami krivi za to! Pomoč lahko dobite tudi na Centrih za socialno delo, Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše, Društvu za nenasilno komunikacijo ali TOM telefonu.

Več fotografij in vtisov z današnje oddaje ter nagradna igra pa vas čakajo na Facebooku Programa za mlade.


Hudo!

819 epizod


Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo

HUDO! - O nasilju in mediacji z OŠ Franja Malgaja Šentjur

04.03.2017

Mladi novinarji iz Šentjurja pravijo, da se o nasilju govori premalo, zato so si zastavili cilj, da v tokratni oddaji raziščejo, zakaj do nasilja sploh prihaja, ali je le fizično nasilje tisto, na katerega moramo biti pozorni, kaj narediti, če smo priče nasilju in kako lahko z mediacijo razrešimo marsikateri spor. Vrste nasilja Vsakemu izmed nas je zelo pomembno, da se doma, v šoli ali na poti počuti varnega in svobodnega. Vsako nasilje pa povzroči občutke tesnobe in nezaupanja. Čeprav večina najprej pomisli na fizično nasilje, verjetno tudi zato, ker so njegove posledice najbolj vidne pa poznamo tudi druge vrste. Koliko jih poznajo mimoidoči, so mladi Šenjurčani preverili z radijskim mikrofonom. Fizično ali telesno nasilje je najbolj prepoznano nasilje, saj je edino, ki pušča vidne posledice na žrtvi. Sem štejemo nezaželeno stiskanje, trepljanje, odrivanje in porivanje, klofutanje, lasanje, zaušnice, udarce z roko, predmetom, boksanje, lažje poškodbe, hude telesne poškodbe, pohabljanje, umor. Specifična oblika fizičnega nasilja je spolno nasilje, kjer se žrtev ne strinja s spolnim dejanjem. Pod spolno nasilje spada posilstvo, spolna zloraba otrok, spolno nadlegovanje, incest, siljenje h gledanju pornografskih revij, prisiljen spolni odnos, prisiljeno slačenje, prisiljeno poljubljanje, otipavanje, opazovanje, fotografiranje, skratka vse dejavnosti povezane s spolnostjo, kjer druga oseba ne pristane oziroma, pristane pod prisilo. Najbolj razširjena oblika nasilja je psihično ali duševno nasilje in je lahko veliko bolj boleče in škodljivo, kot fizično nasilje. Psihično nasilje je težje prepoznati, saj so žrtve pogosto nesamozavestne in negotove v sebi, zato se umikajo pred družbo, se počutijo ponižano in manjvredno. K psihičnemu nasilju prištevamo dejanja, ki najpogosteje potekajo na verbalni ravni in negativno vplivajo na samozavest, samopodobo in samozaupanje druge osebe. Sem sodi grobo kritiziranje, žaljenje, zmerjanje, poniževanje, ustrahovanje in grožnje z besedami, kričanjem, telesno držo, ustvarjanje negativnih mnenj na podlagi predsodkov in stereotipov, poniževanje, izločanje in ustvarjanje klime strahu in terorja. Ne smemo pozabiti tudi na verbalno ali besedno nasilje, kamor prištevamo zafrkavanje, posmeh, dajanje vzdevkov, tikanje brez soglasja sogovorca, podcenjevanje, omalovaževanje, žalitve, zmerjanje, nadiranje, zaničevanje, ščuvanje, grožnje ter ekonomsko nasilje ali ustrahovanje – zahtevo po denarju ali drugih materialnih dobrinah; povzročitelj zahteva da mu žrtev piše domače naloge, pomaga goljufati pri preizkusih znanja, da ne pove o vandalizmu, ki mu je bil priča ipd. Kako reagirati ob nasilju? Vsi vemo, kaj moramo narediti, ko smo priče nasilju – pa res to naredimo? Se res vmešamo, ko vidimo, da se dva tepeta, ko neko deklico žalijo, ko nekega fanta izsiljujejo in želijo od njega denar? Ali se raje obrnemo stran in rečemo – saj nisem nič videl, bolje je, da grem stran, da jih še sam ne dobim, bom potem še jaz nepriljubljen, bojo še od mene želeli denar. V teoriji je vse jasno, v praksi pa ni tako lahko … Kdaj se vmeša policija? Večina vrstniškega nasilja se dogaja v šoli, njeni okolici, na poti v šolo ali iz nje. V šoli so najbolj nevarni prostori: stranišča, jedilnica, šolsko igrišče, hodniki, garderoba. Ob določenih oblikah sporov, agresije in nasilja, mora posredovati tudi policija. Kdaj in kako, smo izvedeli v pogovoru s polcistoma Policijske postaje Šentjur. Pogoste žrtve nasilja so otroci, ki tako ali drugače izstopajo iz povprečja. Ali so zelo inteligentni, nadarjeni glasbeniki, imajo astmo, nosijo očala … Otroci s posebnimi potrebami so s strani drugih otrok v večini dobro sprejeti, povzročiteljem nasilja pa predstavljajo »lahke žrtve«. Ranljivejši so tudi otroci, ki se od povzročiteljev ločijo po rasi, veroizpovedi, narodnosti, saj se mladi varneje počutijo v družbi sebi enakih. Pogosto se zgodi, da so ravno zaradi tega na šoli strogo ločene skupine različnih nacionalnosti, ki med seboj skoraj ne komunicirajo. Žrtve so v šoli osamljene in zavrnjene, včasih celo izolirane. Ne razumejo, zakaj so trpinčene in ne vedo, kako naj se vedejo, da bi bile sprejete. Občutijo nemoč in neučinkovitost. Rešitev je lahko tudi mediacija Del problema pri vrstniškem nasilju je, da so vanj vpletene cele skupine otrok in mladih: nekateri so žrtve, nekateri kot povzročitelji/povzročiteljice, nekateri kot opazovalci in opazovalke. Prav vsi potrebujejo pomoč, saj ne razumejo, kaj se dogaja, ne razumejo svoje vloge in so prestrašeni. Včasih je dober odgovor in rešitev tudi mediacija. Žrtve nasilja o svojih izkušnjah stežka spregovorijo, zato je za vsakega od nas dobro, da poznamo nekatere znake, ki lahko pomenijo, da je tudi vaš vrstnik žrtev nasilja: • boji se prihajati v šolo ali iz nje, • neopravičeno izostaja, • je poškodovan/poškodovana • zapre se vase, jeclja • ima slabo samopodobo • daje vtis vznemirjenosti, nervoze • preneha jesti • razmišlja o samomoru • izmišljuje si zgodbe • odklanja pogovor • začne biti nasilen/nasilna Če tudi sami opazite pri svoji vrstnikih katerega od naštetih znakov, se poskusite pogovoriti z njim. Če pa ste sami žrtve kateragakoli nasilja – spregovorite, ne bodite tiho! Zaupajte se prijateljem, staršem, učiteljem, kajti niste sami krivi za to! Pomoč lahko dobite tudi na Centrih za socialno delo, Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše, Društvu za nenasilno komunikacijo ali TOM telefonu. Več fotografij in vtisov z današnje oddaje ter nagradna igra pa vas čakajo na Facebooku Programa za mlade.

Mladi iz OŠ Franja Malgaja Šentjur

“Vsak, ki ve za nasilje pa je tiho, je enako kriv kot nasilnež!”

Mladi novinarji iz Šentjurja pravijo, da se o nasilju govori premalo, zato so si zastavili cilj, da v tokratni oddaji raziščejo, zakaj do nasilja sploh prihaja, ali je le fizično nasilje tisto, na katerega moramo biti pozorni, kaj narediti, če smo priče nasilju in kako lahko z mediacijo razrešimo marsikateri spor.

Vrste nasilja

Vsakemu izmed nas je zelo pomembno, da se doma, v šoli ali na poti počuti varnega in svobodnega. Vsako nasilje pa povzroči občutke tesnobe in nezaupanja. Čeprav večina najprej pomisli na fizično nasilje, verjetno tudi zato, ker so njegove posledice najbolj vidne pa poznamo tudi druge vrste. Koliko jih poznajo mimoidoči, so mladi Šenjurčani preverili z radijskim mikrofonom.

Fizično ali telesno nasilje je najbolj prepoznano nasilje, saj je edino, ki pušča vidne posledice na žrtvi. Sem štejemo nezaželeno stiskanje, trepljanje, odrivanje in porivanje, klofutanje, lasanje, zaušnice, udarce z roko, predmetom, boksanje, lažje poškodbe, hude telesne poškodbe, pohabljanje, umor. Specifična oblika fizičnega nasilja je spolno nasilje, kjer se žrtev ne strinja s spolnim dejanjem. Pod spolno nasilje spada posilstvo, spolna zloraba otrok, spolno nadlegovanje, incest, siljenje h gledanju pornografskih revij, prisiljen spolni odnos, prisiljeno slačenje, prisiljeno poljubljanje, otipavanje, opazovanje, fotografiranje, skratka vse dejavnosti povezane s spolnostjo, kjer druga oseba ne pristane oziroma, pristane pod prisilo.
Najbolj razširjena oblika nasilja je psihično ali duševno nasilje in je lahko veliko bolj boleče in škodljivo, kot fizično nasilje. Psihično nasilje je težje prepoznati, saj so žrtve pogosto nesamozavestne in negotove v sebi, zato se umikajo pred družbo, se počutijo ponižano in manjvredno. K psihičnemu nasilju prištevamo dejanja, ki najpogosteje potekajo na verbalni ravni in negativno vplivajo na samozavest, samopodobo in samozaupanje druge osebe. Sem sodi grobo kritiziranje, žaljenje, zmerjanje, poniževanje, ustrahovanje in grožnje z besedami, kričanjem, telesno držo, ustvarjanje negativnih mnenj na podlagi predsodkov in stereotipov, poniževanje, izločanje in ustvarjanje klime strahu in terorja.

Ne smemo pozabiti tudi na verbalno ali besedno nasilje, kamor prištevamo zafrkavanje, posmeh, dajanje vzdevkov, tikanje brez soglasja sogovorca, podcenjevanje, omalovaževanje, žalitve, zmerjanje, nadiranje, zaničevanje, ščuvanje, grožnje ter ekonomsko nasilje ali ustrahovanje – zahtevo po denarju ali drugih materialnih dobrinah; povzročitelj zahteva da mu žrtev piše domače naloge, pomaga goljufati pri preizkusih znanja, da ne pove o vandalizmu, ki mu je bil priča ipd.
Do nasilja v šoli pride že med najmlajšimi.

Kako reagirati ob nasilju?

Vsi vemo, kaj moramo narediti, ko smo priče nasilju – pa res to naredimo? Se res vmešamo, ko vidimo, da se dva tepeta, ko neko deklico žalijo, ko nekega fanta izsiljujejo in želijo od njega denar? Ali se raje obrnemo stran in rečemo – saj nisem nič videl, bolje je, da grem stran, da jih še sam ne dobim, bom potem še jaz nepriljubljen, bojo še od mene želeli denar. V teoriji je vse jasno, v praksi pa ni tako lahko …

Kdaj se vmeša policija?

Večina vrstniškega nasilja se dogaja v šoli, njeni okolici, na poti v šolo ali iz nje.

V šoli so najbolj nevarni prostori: stranišča, jedilnica, šolsko igrišče, hodniki, garderoba.

Ob določenih oblikah sporov, agresije in nasilja, mora posredovati tudi policija. Kdaj in kako, smo izvedeli v pogovoru s polcistoma Policijske postaje Šentjur.

Pogoste žrtve nasilja so otroci, ki tako ali drugače izstopajo iz povprečja.

Ali so zelo inteligentni, nadarjeni glasbeniki, imajo astmo, nosijo očala … Otroci s posebnimi potrebami so s strani drugih otrok v večini dobro sprejeti, povzročiteljem nasilja pa predstavljajo »lahke žrtve«. Ranljivejši so tudi otroci, ki se od povzročiteljev ločijo po rasi, veroizpovedi, narodnosti, saj se mladi varneje počutijo v družbi sebi enakih. Pogosto se zgodi, da so ravno zaradi tega na šoli strogo ločene skupine različnih nacionalnosti, ki med seboj skoraj ne komunicirajo. Žrtve so v šoli osamljene in zavrnjene, včasih celo izolirane. Ne razumejo, zakaj so trpinčene in ne vedo, kako naj se vedejo, da bi bile sprejete. Občutijo nemoč in neučinkovitost.

Rešitev je lahko tudi mediacija

Del problema pri vrstniškem nasilju je, da so vanj vpletene cele skupine otrok in mladih: nekateri so žrtve, nekateri kot povzročitelji/povzročiteljice, nekateri kot opazovalci in opazovalke. Prav vsi potrebujejo pomoč, saj ne razumejo, kaj se dogaja, ne razumejo svoje vloge in so prestrašeni. Včasih je dober odgovor in rešitev tudi mediacija.

Žrtve nasilja o svojih izkušnjah stežka spregovorijo, zato je za vsakega od nas dobro, da poznamo nekatere znake, ki lahko pomenijo, da je tudi vaš vrstnik žrtev nasilja:
• boji se prihajati v šolo ali iz nje,
• neopravičeno izostaja,
• je poškodovan/poškodovana
• zapre se vase, jeclja
• ima slabo samopodobo
• daje vtis vznemirjenosti, nervoze
• preneha jesti
• razmišlja o samomoru
• izmišljuje si zgodbe
• odklanja pogovor
• začne biti nasilen/nasilna

Če tudi sami opazite pri svoji vrstnikih katerega od naštetih znakov, se poskusite pogovoriti z njim.

Če pa ste sami žrtve kateragakoli nasilja – spregovorite, ne bodite tiho!

Zaupajte se prijateljem, staršem, učiteljem, kajti niste sami krivi za to! Pomoč lahko dobite tudi na Centrih za socialno delo, Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše, Društvu za nenasilno komunikacijo ali TOM telefonu.

Več fotografij in vtisov z današnje oddaje ter nagradna igra pa vas čakajo na Facebooku Programa za mlade.


19.09.2020

Radio Hudo! - 9 novinarskih razredov, 9 tekmovalnih posnetkov

9 osnovnih šol in 9 novinarskih razredov je sodelovalo z nami v prejšnjem šolskem letu pri naših novinarskih delavnicah Radia Hudo!, zaključek projekta pa smo zaradi izrednih razmer v spomladanskem času prestavili na jesen. Danes boste slišali vse posnetke – mladi so namreč poleg oddaj, za katere so sami izbrali temo in sogovornike in zanje pripravili vprašanja ter se - ne le skozi teorijo, temveč tudi v praksi z mikrofonom v roki preizkusili kot pravi novinarji, pripravili tudi tekmovalni radijski posnetek, v katerem so predstavili svoj kraj. V njih boste bolje spoznali Logatec, Celje, Žalec, Ljubljano, Izlake, Limbuš, Bohinjsko Bistrico, Boštanj in Škofja Loko. In potem bo na vas, da odločite, kateri novinarski razred vas je najbolj prepričal z vsebino, s hudomušnostjo, z zvoki ali izborom glasbe. Za svojega zmagovalca lahko glasujete prek spleta – in sicer na naši spletni strani Prvega – takoj ko danes slišite vse tekmovalne posnetke. Glasovanje za najboljši novinarski razred bo trajalo teden dni, vsak od vas pa lahko glasuje le enkrat. Ob vaši pomoči in mnenju strokovne žirije bomo 3. oktobra med 11h in 12h na zaključni prireditvi razglasili, kdo je najbolj prepričal in kateri novinarski razred si bo prislužil lep izlet na Krvavec.


05.09.2020

Začetek novega šolskega leta s Tanjo Jankovič in šestošolci

Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo


29.08.2020

Tabor Gibaj in zmagaj

Poletje je minilo zares hitro in kot smo ugotavljali tudi v naših oddajah, ste ga preživeli zelo aktivno. V oddaji Hudo vam bomo zadnjo počitniško soboto predstavili še eno super stvar. Spoznali boste, kako so se imeli mladi udeleženci na Inkluzivnem taboru zdravja, športa in zabave Gibaj in zmagaj. Na njem so se vaši sovrstniki udeleževali aktivnosti in delavnic s področja zdrave prehrane, aktivnega življenja in pozitivne samopodobe. Glavni namen tabora, ki so se ga udeležili tudi otroci s posebnimi potrebami, je mlade usmeriti k zdravemu življenjskemu slogu in k skrbi za primerno telesno težo. Izvedeli boste, da se za zdravo življenje ni treba odpovedati prav vsem radostim tega življenja, ampak da je glavno vodilo zmernost.


22.08.2020

Tabora računalništva in logike z ZOTKS

V tem tednu bomo obiskali mlade na dveh taborih, ki potekajo v organizaciji Zveze za tehnično kulturo Slovenije. Najprej bomo na dvanajstem poletnem taboru računalništva raziskali svet računalnikov in programiranja in izvedeli, kakšni so večerni spopadi v virtualnem svetu. Na šoli logike pa bomo spoznali in utrdili znanje reševanja različnih logičnih nalog, ki se pojavljajo na tekmovanjih iz logike: izjavne, lingvistične, razlagalne, razporeditvene, številske, japonske, naloge s tabelami, gobeline in še in še … Za piko na i boste izvedeli, kako lahko dešifrirate neznane jezike in kako lahko šifrirate svoja skrivna sporočila ??. Poklicali bomo še na poletno šolo dekorativnega ustvarjanja in slišali, kaj vse počnejo tam. Se slišimo v soboto po 9h - spet bo hudo :) ...


17.08.2020

Počitnice v Vili Šumica v Kranjski Gori

Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo


15.08.2020

HUDO! iz Kranjske Gore

Ker so šolarji sedaj na počitnicah, smo jih obiskali na taboru ZPM Ljubljana Moste Polje in jih tam seznanili z radijskim novinarskim delom, snemanjem in montažo prispevkov in to ne samo skozi teorijo, temveč predvsem skozi prakso. Izbrali smo temo oddaje, se z radijskim mikrofonom podali na snemanje, pred mikrofon povabili zanimive goste, zanje pripravili izvirna vprašanja in se na terenu vživeli v čisto prave radijske novinarje. Ob pomoči tonskih mojstrov smo posnetke tudi zmontirali, za piko na i pa se skupaj z voditeljicama Tadejo in Špelo tudi v živo oglasili v naš radijski program.


08.08.2020

Tenis je šola za življenje

Tenis je taktika, je vztrajnost, je nepopustljivost in predvidevanje pa tudi igrivost in užitek! Kaj vse še daje ta, v Sloveniji vsaj v širši javnosti pogosto spregledan šport, nam bodo tokrat prišli povedati mladi igralci ljubljanskega Teniškega kluba Olimpija, s trenerjem. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič


01.08.2020

Kopanje v morju in na bazenu

Prvi dober mesec šolskih počitnic je že za šolarji. Kako so ga preživeli, kje so bili, kako so se kratkočasili, koga najbolj pogrešajo? Vse to so povedali v tokratni oddaji Hudo! na telefonski številki 01 475 22 22 - mi pa smo z radijskim mikrofonom obiskali počitnikarje na letovanju v Pacugu pri Portorožu ter na ljubljanskem bazenu Kolezija in preverili vzdušje tudi tam. Kako hladno je morje, ali je v vodi kaj školjk, kaj počnejo ob večerih, ali so se rodile že kakšne nove simpatije - so povedali mladi, ki so v tem tednu v Pacugu, na bazenu Kolezija pa smo preverili, ali poznajo pravila obnašanja, kako je s higieno in tuširanjem in kaj naredimo, če se na bazenu urežemo ali, če nas piči osa?


25.07.2020

Sedem naslovov državnih prvakov - Calcit bike team

Po državnem prvenstvu za gorske kolesarje v olimpijskem krosu na katerem so v različnih kategorijah osvojili kar sedem naslovov državnih prvakov, bodo z nami v studiu člani ekipe Calcit bike team. Mladi vam bodo predstavili ta šport in povedali še marsikaj o treningih, ki vsebujejo mnogo več stvari kot le kolesarjenje. Pravijo, da gre za šolo za življenje.


18.07.2020

Tabor preživetja v naravi Natin svet

Na taboru preživetja v naravi Natin svet se mladi udeleženci učijo, kako uporabljati orodje (nož, sekira, žaga), kako zakuriti ogenj, izdelovati bivake, naučijo se uporabo vozlov, prepoznavati in uporabljati rastline, prepoznati živalske sledi, izdelovati bakle iz naravnih materialov, kako prefiltrerati vodo, izdelati vrv iz naravnih materialov in še marsikaj drugega. Poleg preživetja v naravi imajo tudi druge dejavnosti, kot so kvizi, vodne in štafetne igre, sodelujejo pa tudi z zunanjimi izvajalci za kemijske poizkuse (Inštitut Jožef Štefan), lončarstvo (lončarstvo DOBO), lokostrelstvo (Lokostrelski klub Turjak), spoznavanje gozdnih živali (Lovska družina Grosuplje), jahanje konj (Mali ranč). Vtise s tabora slišite v soboto po 9h.


11.07.2020

Počitniške delavnice na I. osnovni šoli Celje

Počitnice so se dobro začele in ekipa Programa za mlade je v tem tednu obiskala Celje, kjer počitniške dni v varstvu na I. osnovni šoli Celje preživlja več kot 60 otrok. Zanje smo pripravili radijsko novinarsko delavnico, skozi katero so spoznali delo novinarja in tonskega mojstra, tudi sami pa so se preizkusili z mikrofoni v roki ter posneli intervjuje. Dve skupini sta intervjuvali znanega slovenskega glasbenika g. Dejana Vunjaka, dve skupini učitelja g. Žana Močivnika in dve skupini vzgojiteljico go. Barbaro Bobik. Otroci so z izvirnimi vprašanji navdušili svoje sogovornike, ki so spregovorili o svojih izkušnjah, delu, pripetijah, doživetjih in željah. Njihove odgovore in utrinke z delavnic slišite to soboto v oddaji Hudo! med 9h in 10h na Prvem!


04.07.2020

Ustvarjalnice na prostem

V poletnih dneh se večina dejavnosti in prireditev izvaja zunaj in v Kranju, v starem mestnem jedru pa tudi v kanjonu reke Kokre, so poletja za otroke in mladino še posebej ustvarjalna. Številne pravljične, lutkovne, glasbene in ostale delavnice bodo v tokratnem Hudo!ju predstavili mladi gorenjski ustvarjalci in njihove mentorice iz društva Krice Krace in Stolpa Pungert. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič


27.06.2020

Varno na kolesu

Program Varno na kolesu je letos že osmo leto spodbujal mlade k aktivni in varni vključitvi v promet prek zanimivih in poučnih nalog. Letos je v razpisu sodelovalo več kot 10 tisoč otrok iz več kot 120 slovenskih šol, ki so širile sporočilo o varnosti v prometu in aktivnem življenjskem slogu, obenem pa so se potegovale za širok nabor praktičnih in denarnih nagrad. Na radijski obisk to v soboto pridejo zmagovalci z OŠ Jurija Vege Moravče in učenci z OŠ Alojzija Šuštarja, Zavod sv. Stanislava. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič


20.06.2020

Tin Vodopivec in mladi igralci iz Škofje Loke

Juhuhu – zadnji teden v tem šolskem letu trka na vrata – po čem si ga bodo zapomnili osnovnošolci iz Celja in Škofje Loke – kaj jih je presenetilo, razveselilo, kakšne so končne ocene in kako so zadovoljni s končnim uspehom … Veliko smeha in dobre glasbe nas čaka – v studiu pa se pridruži tudi poseben gost, stand-up komik Tin Vodopivec.


13.06.2020

Župančičeva frulica 2020

V studiu oddaje Hudo! bomo tokrat gostili najboljše mlade pesnike in deklamatorje, ki so sodelovali na Župančičevi frulici. Ta je letos potekala že 30. leto, na njej pa je sodelovalo 172 mladih pesnikov in deklamatorjev iz 77 slovenskih šol. Spoznali bomo pesniško in deklamatorsko strokovno komisijo, slišali, kakšne pesmi so najljubše mladim in kdo je letošnji prejemnik pastirskega roga. Bodite z nami to soboto med 9h in 11h na Prvem!


06.06.2020

Poskrbeli smo za ritem in glasnost!

Poskrbeli smo za ritem in glasnost – z nami so bili bobnarji: učitelj bobnov Jaka Lipar, osmošolec Luka Vidović z OŠ Vižmarje – Brod in osmošolec Domen Bratun z OŠ Božidarja Jakca. Oba učenca bobnata že od prvega razreda, Domen je na radio prinesel kitaro, Luka pa cajon, tako da smo lahko slišali (in videli) tudi njihovo igranje v živo. V drugi uri našega druženja pa se nam je v mariborskem studiu pridružil Marko Soršak – Soki, bobnar skupine Elvis Jackson, ki s svojim humanitarnim projektom 20za20 šolam podarja glasbeno opremo; decembra lani na primer OŠ Benedikt, zato smo zavrteli telefon in izvedeli, kako glasbeno ustvarjalni so na tej šoli.


30.05.2020

Rapejmo skupaj!

Trkaj, Amos Vamos in Škaf so nam delali družbo v Hudo-ju, ki smo ga posvetili rapu. To glasbeno zvrst smo spoznali s nekom, ki na njenem vrhu vztaja že leta, z dvema nadebudnima fantoma, ki sta šele na začetku svoje glasbene poti, in z glasbenim urednikom in ustvarjalcem, ki nam je približal zgodovino te glasbe.


23.05.2020

Dramska skupina Orion iz OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka

V studiu oddaje Hudo! se nam bodo pridružili mladi igralci iz OŠ Cvetka Golarja iz Škofje Loke, ki so del dramske skupine ORION. Kako potekajo njihove igralske vaje, koliko je prostora za improvizacijo, ali je pred nastopom prisotne kaj treme in kako so vadili zdaj v času karantene – o vsem tem po 9h!


16.05.2020

So olimpijske igre sanje vsakega športnika?

Naši gosti so bili športniki, ki so povezani z olimpijskimi igrami: Sanja Gajanovič je mlada odbojkarica, ki na začetku svoje športne kariere sanja o olimpijskih igrah, športna strelka Živa Dvoršak je bila kandidatka za nastop na olimpijskih igrah v Tokiu, ki so jih prestavili na prihodnje leto, nekdanji alpski smučar Jure Košir pa ima doma bronasto kolajno z olimpijskih iger v Lillehammerju. Kakšna je pot športnika in koliko vi veste o olimpijskih igrah? Skočili smo tudi v preteklost in izvedeli več o antičnih, pa tudi modernih olimpiijskih igrah.


09.05.2020

Vpliv youtuba in medijev na mlade - z OŠ Ivana Groharja Škofja Loka

Na 1. programu Radia Slovenija že desetletja skrbimo za kakovosten otroški in mladinski program. Program za mlade po osnovnih šolah pripravlja radijske novinarske delavnice Radio Hudo!, na katerih učence seznanimo z radijskim novinarskim delom, snemanjem in montažo prispevkov in to ne samo skozi teorijo, temveč predvsem skozi prakso. Z radijskim mikrofonom se sami podajo na snemanje in se na terenu vživijo v čisto prave radijske novinarje. Ob pomoči tonskih mojstrov posnetke tudi zmontirajo, za piko na i pa »v živo« vodijo mladinsko radijsko oddajo Hudo!. Ker je koronavirus tudi nam tako kot vsem malce zagodel in prekrižal naše načrte, smo se tudi mi morali znajti drugače. V tem tednu smo tako novinarske delavnice s šolarji iz Škofje Loke izvedli kar na daljavo. Kako so se znašli mladi novinarji, kakšno temo oddaje so izbrali, koliko je bilo dela z montažo – o vsem tem več to soboto med 9h in 11h v oddaji HUDO!.


Stran 12 od 41
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov