Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

HUDO! - O nasilju in mediacji z OŠ Franja Malgaja Šentjur

04.03.2017

Mladi novinarji iz Šentjurja pravijo, da se o nasilju govori premalo, zato so si zastavili cilj, da v tokratni oddaji raziščejo, zakaj do nasilja sploh prihaja, ali je le fizično nasilje tisto, na katerega moramo biti pozorni, kaj narediti, če smo priče nasilju in kako lahko z mediacijo razrešimo marsikateri spor. Vrste nasilja Vsakemu izmed nas je zelo pomembno, da se doma, v šoli ali na poti počuti varnega in svobodnega. Vsako nasilje pa povzroči občutke tesnobe in nezaupanja. Čeprav večina najprej pomisli na fizično nasilje, verjetno tudi zato, ker so njegove posledice najbolj vidne pa poznamo tudi druge vrste. Koliko jih poznajo mimoidoči, so mladi Šenjurčani preverili z radijskim mikrofonom. Fizično ali telesno nasilje je najbolj prepoznano nasilje, saj je edino, ki pušča vidne posledice na žrtvi. Sem štejemo nezaželeno stiskanje, trepljanje, odrivanje in porivanje, klofutanje, lasanje, zaušnice, udarce z roko, predmetom, boksanje, lažje poškodbe, hude telesne poškodbe, pohabljanje, umor. Specifična oblika fizičnega nasilja je spolno nasilje, kjer se žrtev ne strinja s spolnim dejanjem. Pod spolno nasilje spada posilstvo, spolna zloraba otrok, spolno nadlegovanje, incest, siljenje h gledanju pornografskih revij, prisiljen spolni odnos, prisiljeno slačenje, prisiljeno poljubljanje, otipavanje, opazovanje, fotografiranje, skratka vse dejavnosti povezane s spolnostjo, kjer druga oseba ne pristane oziroma, pristane pod prisilo. Najbolj razširjena oblika nasilja je psihično ali duševno nasilje in je lahko veliko bolj boleče in škodljivo, kot fizično nasilje. Psihično nasilje je težje prepoznati, saj so žrtve pogosto nesamozavestne in negotove v sebi, zato se umikajo pred družbo, se počutijo ponižano in manjvredno. K psihičnemu nasilju prištevamo dejanja, ki najpogosteje potekajo na verbalni ravni in negativno vplivajo na samozavest, samopodobo in samozaupanje druge osebe. Sem sodi grobo kritiziranje, žaljenje, zmerjanje, poniževanje, ustrahovanje in grožnje z besedami, kričanjem, telesno držo, ustvarjanje negativnih mnenj na podlagi predsodkov in stereotipov, poniževanje, izločanje in ustvarjanje klime strahu in terorja. Ne smemo pozabiti tudi na verbalno ali besedno nasilje, kamor prištevamo zafrkavanje, posmeh, dajanje vzdevkov, tikanje brez soglasja sogovorca, podcenjevanje, omalovaževanje, žalitve, zmerjanje, nadiranje, zaničevanje, ščuvanje, grožnje ter ekonomsko nasilje ali ustrahovanje – zahtevo po denarju ali drugih materialnih dobrinah; povzročitelj zahteva da mu žrtev piše domače naloge, pomaga goljufati pri preizkusih znanja, da ne pove o vandalizmu, ki mu je bil priča ipd. Kako reagirati ob nasilju? Vsi vemo, kaj moramo narediti, ko smo priče nasilju – pa res to naredimo? Se res vmešamo, ko vidimo, da se dva tepeta, ko neko deklico žalijo, ko nekega fanta izsiljujejo in želijo od njega denar? Ali se raje obrnemo stran in rečemo – saj nisem nič videl, bolje je, da grem stran, da jih še sam ne dobim, bom potem še jaz nepriljubljen, bojo še od mene želeli denar. V teoriji je vse jasno, v praksi pa ni tako lahko … Kdaj se vmeša policija? Večina vrstniškega nasilja se dogaja v šoli, njeni okolici, na poti v šolo ali iz nje. V šoli so najbolj nevarni prostori: stranišča, jedilnica, šolsko igrišče, hodniki, garderoba. Ob določenih oblikah sporov, agresije in nasilja, mora posredovati tudi policija. Kdaj in kako, smo izvedeli v pogovoru s polcistoma Policijske postaje Šentjur. Pogoste žrtve nasilja so otroci, ki tako ali drugače izstopajo iz povprečja. Ali so zelo inteligentni, nadarjeni glasbeniki, imajo astmo, nosijo očala … Otroci s posebnimi potrebami so s strani drugih otrok v večini dobro sprejeti, povzročiteljem nasilja pa predstavljajo »lahke žrtve«. Ranljivejši so tudi otroci, ki se od povzročiteljev ločijo po rasi, veroizpovedi, narodnosti, saj se mladi varneje počutijo v družbi sebi enakih. Pogosto se zgodi, da so ravno zaradi tega na šoli strogo ločene skupine različnih nacionalnosti, ki med seboj skoraj ne komunicirajo. Žrtve so v šoli osamljene in zavrnjene, včasih celo izolirane. Ne razumejo, zakaj so trpinčene in ne vedo, kako naj se vedejo, da bi bile sprejete. Občutijo nemoč in neučinkovitost. Rešitev je lahko tudi mediacija Del problema pri vrstniškem nasilju je, da so vanj vpletene cele skupine otrok in mladih: nekateri so žrtve, nekateri kot povzročitelji/povzročiteljice, nekateri kot opazovalci in opazovalke. Prav vsi potrebujejo pomoč, saj ne razumejo, kaj se dogaja, ne razumejo svoje vloge in so prestrašeni. Včasih je dober odgovor in rešitev tudi mediacija. Žrtve nasilja o svojih izkušnjah stežka spregovorijo, zato je za vsakega od nas dobro, da poznamo nekatere znake, ki lahko pomenijo, da je tudi vaš vrstnik žrtev nasilja: • boji se prihajati v šolo ali iz nje, • neopravičeno izostaja, • je poškodovan/poškodovana • zapre se vase, jeclja • ima slabo samopodobo • daje vtis vznemirjenosti, nervoze • preneha jesti • razmišlja o samomoru • izmišljuje si zgodbe • odklanja pogovor • začne biti nasilen/nasilna Če tudi sami opazite pri svoji vrstnikih katerega od naštetih znakov, se poskusite pogovoriti z njim. Če pa ste sami žrtve kateragakoli nasilja – spregovorite, ne bodite tiho! Zaupajte se prijateljem, staršem, učiteljem, kajti niste sami krivi za to! Pomoč lahko dobite tudi na Centrih za socialno delo, Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše, Društvu za nenasilno komunikacijo ali TOM telefonu. Več fotografij in vtisov z današnje oddaje ter nagradna igra pa vas čakajo na Facebooku Programa za mlade.

Mladi iz OŠ Franja Malgaja Šentjur

“Vsak, ki ve za nasilje pa je tiho, je enako kriv kot nasilnež!”

Mladi novinarji iz Šentjurja pravijo, da se o nasilju govori premalo, zato so si zastavili cilj, da v tokratni oddaji raziščejo, zakaj do nasilja sploh prihaja, ali je le fizično nasilje tisto, na katerega moramo biti pozorni, kaj narediti, če smo priče nasilju in kako lahko z mediacijo razrešimo marsikateri spor.

Vrste nasilja

Vsakemu izmed nas je zelo pomembno, da se doma, v šoli ali na poti počuti varnega in svobodnega. Vsako nasilje pa povzroči občutke tesnobe in nezaupanja. Čeprav večina najprej pomisli na fizično nasilje, verjetno tudi zato, ker so njegove posledice najbolj vidne pa poznamo tudi druge vrste. Koliko jih poznajo mimoidoči, so mladi Šenjurčani preverili z radijskim mikrofonom.

Fizično ali telesno nasilje je najbolj prepoznano nasilje, saj je edino, ki pušča vidne posledice na žrtvi. Sem štejemo nezaželeno stiskanje, trepljanje, odrivanje in porivanje, klofutanje, lasanje, zaušnice, udarce z roko, predmetom, boksanje, lažje poškodbe, hude telesne poškodbe, pohabljanje, umor. Specifična oblika fizičnega nasilja je spolno nasilje, kjer se žrtev ne strinja s spolnim dejanjem. Pod spolno nasilje spada posilstvo, spolna zloraba otrok, spolno nadlegovanje, incest, siljenje h gledanju pornografskih revij, prisiljen spolni odnos, prisiljeno slačenje, prisiljeno poljubljanje, otipavanje, opazovanje, fotografiranje, skratka vse dejavnosti povezane s spolnostjo, kjer druga oseba ne pristane oziroma, pristane pod prisilo.
Najbolj razširjena oblika nasilja je psihično ali duševno nasilje in je lahko veliko bolj boleče in škodljivo, kot fizično nasilje. Psihično nasilje je težje prepoznati, saj so žrtve pogosto nesamozavestne in negotove v sebi, zato se umikajo pred družbo, se počutijo ponižano in manjvredno. K psihičnemu nasilju prištevamo dejanja, ki najpogosteje potekajo na verbalni ravni in negativno vplivajo na samozavest, samopodobo in samozaupanje druge osebe. Sem sodi grobo kritiziranje, žaljenje, zmerjanje, poniževanje, ustrahovanje in grožnje z besedami, kričanjem, telesno držo, ustvarjanje negativnih mnenj na podlagi predsodkov in stereotipov, poniževanje, izločanje in ustvarjanje klime strahu in terorja.

Ne smemo pozabiti tudi na verbalno ali besedno nasilje, kamor prištevamo zafrkavanje, posmeh, dajanje vzdevkov, tikanje brez soglasja sogovorca, podcenjevanje, omalovaževanje, žalitve, zmerjanje, nadiranje, zaničevanje, ščuvanje, grožnje ter ekonomsko nasilje ali ustrahovanje – zahtevo po denarju ali drugih materialnih dobrinah; povzročitelj zahteva da mu žrtev piše domače naloge, pomaga goljufati pri preizkusih znanja, da ne pove o vandalizmu, ki mu je bil priča ipd.
Do nasilja v šoli pride že med najmlajšimi.

Kako reagirati ob nasilju?

Vsi vemo, kaj moramo narediti, ko smo priče nasilju – pa res to naredimo? Se res vmešamo, ko vidimo, da se dva tepeta, ko neko deklico žalijo, ko nekega fanta izsiljujejo in želijo od njega denar? Ali se raje obrnemo stran in rečemo – saj nisem nič videl, bolje je, da grem stran, da jih še sam ne dobim, bom potem še jaz nepriljubljen, bojo še od mene želeli denar. V teoriji je vse jasno, v praksi pa ni tako lahko …

Kdaj se vmeša policija?

Večina vrstniškega nasilja se dogaja v šoli, njeni okolici, na poti v šolo ali iz nje.

V šoli so najbolj nevarni prostori: stranišča, jedilnica, šolsko igrišče, hodniki, garderoba.

Ob določenih oblikah sporov, agresije in nasilja, mora posredovati tudi policija. Kdaj in kako, smo izvedeli v pogovoru s polcistoma Policijske postaje Šentjur.

Pogoste žrtve nasilja so otroci, ki tako ali drugače izstopajo iz povprečja.

Ali so zelo inteligentni, nadarjeni glasbeniki, imajo astmo, nosijo očala … Otroci s posebnimi potrebami so s strani drugih otrok v večini dobro sprejeti, povzročiteljem nasilja pa predstavljajo »lahke žrtve«. Ranljivejši so tudi otroci, ki se od povzročiteljev ločijo po rasi, veroizpovedi, narodnosti, saj se mladi varneje počutijo v družbi sebi enakih. Pogosto se zgodi, da so ravno zaradi tega na šoli strogo ločene skupine različnih nacionalnosti, ki med seboj skoraj ne komunicirajo. Žrtve so v šoli osamljene in zavrnjene, včasih celo izolirane. Ne razumejo, zakaj so trpinčene in ne vedo, kako naj se vedejo, da bi bile sprejete. Občutijo nemoč in neučinkovitost.

Rešitev je lahko tudi mediacija

Del problema pri vrstniškem nasilju je, da so vanj vpletene cele skupine otrok in mladih: nekateri so žrtve, nekateri kot povzročitelji/povzročiteljice, nekateri kot opazovalci in opazovalke. Prav vsi potrebujejo pomoč, saj ne razumejo, kaj se dogaja, ne razumejo svoje vloge in so prestrašeni. Včasih je dober odgovor in rešitev tudi mediacija.

Žrtve nasilja o svojih izkušnjah stežka spregovorijo, zato je za vsakega od nas dobro, da poznamo nekatere znake, ki lahko pomenijo, da je tudi vaš vrstnik žrtev nasilja:
• boji se prihajati v šolo ali iz nje,
• neopravičeno izostaja,
• je poškodovan/poškodovana
• zapre se vase, jeclja
• ima slabo samopodobo
• daje vtis vznemirjenosti, nervoze
• preneha jesti
• razmišlja o samomoru
• izmišljuje si zgodbe
• odklanja pogovor
• začne biti nasilen/nasilna

Če tudi sami opazite pri svoji vrstnikih katerega od naštetih znakov, se poskusite pogovoriti z njim.

Če pa ste sami žrtve kateragakoli nasilja – spregovorite, ne bodite tiho!

Zaupajte se prijateljem, staršem, učiteljem, kajti niste sami krivi za to! Pomoč lahko dobite tudi na Centrih za socialno delo, Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše, Društvu za nenasilno komunikacijo ali TOM telefonu.

Več fotografij in vtisov z današnje oddaje ter nagradna igra pa vas čakajo na Facebooku Programa za mlade.


Hudo!

826 epizod


Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo

HUDO! - O nasilju in mediacji z OŠ Franja Malgaja Šentjur

04.03.2017

Mladi novinarji iz Šentjurja pravijo, da se o nasilju govori premalo, zato so si zastavili cilj, da v tokratni oddaji raziščejo, zakaj do nasilja sploh prihaja, ali je le fizično nasilje tisto, na katerega moramo biti pozorni, kaj narediti, če smo priče nasilju in kako lahko z mediacijo razrešimo marsikateri spor. Vrste nasilja Vsakemu izmed nas je zelo pomembno, da se doma, v šoli ali na poti počuti varnega in svobodnega. Vsako nasilje pa povzroči občutke tesnobe in nezaupanja. Čeprav večina najprej pomisli na fizično nasilje, verjetno tudi zato, ker so njegove posledice najbolj vidne pa poznamo tudi druge vrste. Koliko jih poznajo mimoidoči, so mladi Šenjurčani preverili z radijskim mikrofonom. Fizično ali telesno nasilje je najbolj prepoznano nasilje, saj je edino, ki pušča vidne posledice na žrtvi. Sem štejemo nezaželeno stiskanje, trepljanje, odrivanje in porivanje, klofutanje, lasanje, zaušnice, udarce z roko, predmetom, boksanje, lažje poškodbe, hude telesne poškodbe, pohabljanje, umor. Specifična oblika fizičnega nasilja je spolno nasilje, kjer se žrtev ne strinja s spolnim dejanjem. Pod spolno nasilje spada posilstvo, spolna zloraba otrok, spolno nadlegovanje, incest, siljenje h gledanju pornografskih revij, prisiljen spolni odnos, prisiljeno slačenje, prisiljeno poljubljanje, otipavanje, opazovanje, fotografiranje, skratka vse dejavnosti povezane s spolnostjo, kjer druga oseba ne pristane oziroma, pristane pod prisilo. Najbolj razširjena oblika nasilja je psihično ali duševno nasilje in je lahko veliko bolj boleče in škodljivo, kot fizično nasilje. Psihično nasilje je težje prepoznati, saj so žrtve pogosto nesamozavestne in negotove v sebi, zato se umikajo pred družbo, se počutijo ponižano in manjvredno. K psihičnemu nasilju prištevamo dejanja, ki najpogosteje potekajo na verbalni ravni in negativno vplivajo na samozavest, samopodobo in samozaupanje druge osebe. Sem sodi grobo kritiziranje, žaljenje, zmerjanje, poniževanje, ustrahovanje in grožnje z besedami, kričanjem, telesno držo, ustvarjanje negativnih mnenj na podlagi predsodkov in stereotipov, poniževanje, izločanje in ustvarjanje klime strahu in terorja. Ne smemo pozabiti tudi na verbalno ali besedno nasilje, kamor prištevamo zafrkavanje, posmeh, dajanje vzdevkov, tikanje brez soglasja sogovorca, podcenjevanje, omalovaževanje, žalitve, zmerjanje, nadiranje, zaničevanje, ščuvanje, grožnje ter ekonomsko nasilje ali ustrahovanje – zahtevo po denarju ali drugih materialnih dobrinah; povzročitelj zahteva da mu žrtev piše domače naloge, pomaga goljufati pri preizkusih znanja, da ne pove o vandalizmu, ki mu je bil priča ipd. Kako reagirati ob nasilju? Vsi vemo, kaj moramo narediti, ko smo priče nasilju – pa res to naredimo? Se res vmešamo, ko vidimo, da se dva tepeta, ko neko deklico žalijo, ko nekega fanta izsiljujejo in želijo od njega denar? Ali se raje obrnemo stran in rečemo – saj nisem nič videl, bolje je, da grem stran, da jih še sam ne dobim, bom potem še jaz nepriljubljen, bojo še od mene želeli denar. V teoriji je vse jasno, v praksi pa ni tako lahko … Kdaj se vmeša policija? Večina vrstniškega nasilja se dogaja v šoli, njeni okolici, na poti v šolo ali iz nje. V šoli so najbolj nevarni prostori: stranišča, jedilnica, šolsko igrišče, hodniki, garderoba. Ob določenih oblikah sporov, agresije in nasilja, mora posredovati tudi policija. Kdaj in kako, smo izvedeli v pogovoru s polcistoma Policijske postaje Šentjur. Pogoste žrtve nasilja so otroci, ki tako ali drugače izstopajo iz povprečja. Ali so zelo inteligentni, nadarjeni glasbeniki, imajo astmo, nosijo očala … Otroci s posebnimi potrebami so s strani drugih otrok v večini dobro sprejeti, povzročiteljem nasilja pa predstavljajo »lahke žrtve«. Ranljivejši so tudi otroci, ki se od povzročiteljev ločijo po rasi, veroizpovedi, narodnosti, saj se mladi varneje počutijo v družbi sebi enakih. Pogosto se zgodi, da so ravno zaradi tega na šoli strogo ločene skupine različnih nacionalnosti, ki med seboj skoraj ne komunicirajo. Žrtve so v šoli osamljene in zavrnjene, včasih celo izolirane. Ne razumejo, zakaj so trpinčene in ne vedo, kako naj se vedejo, da bi bile sprejete. Občutijo nemoč in neučinkovitost. Rešitev je lahko tudi mediacija Del problema pri vrstniškem nasilju je, da so vanj vpletene cele skupine otrok in mladih: nekateri so žrtve, nekateri kot povzročitelji/povzročiteljice, nekateri kot opazovalci in opazovalke. Prav vsi potrebujejo pomoč, saj ne razumejo, kaj se dogaja, ne razumejo svoje vloge in so prestrašeni. Včasih je dober odgovor in rešitev tudi mediacija. Žrtve nasilja o svojih izkušnjah stežka spregovorijo, zato je za vsakega od nas dobro, da poznamo nekatere znake, ki lahko pomenijo, da je tudi vaš vrstnik žrtev nasilja: • boji se prihajati v šolo ali iz nje, • neopravičeno izostaja, • je poškodovan/poškodovana • zapre se vase, jeclja • ima slabo samopodobo • daje vtis vznemirjenosti, nervoze • preneha jesti • razmišlja o samomoru • izmišljuje si zgodbe • odklanja pogovor • začne biti nasilen/nasilna Če tudi sami opazite pri svoji vrstnikih katerega od naštetih znakov, se poskusite pogovoriti z njim. Če pa ste sami žrtve kateragakoli nasilja – spregovorite, ne bodite tiho! Zaupajte se prijateljem, staršem, učiteljem, kajti niste sami krivi za to! Pomoč lahko dobite tudi na Centrih za socialno delo, Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše, Društvu za nenasilno komunikacijo ali TOM telefonu. Več fotografij in vtisov z današnje oddaje ter nagradna igra pa vas čakajo na Facebooku Programa za mlade.

Mladi iz OŠ Franja Malgaja Šentjur

“Vsak, ki ve za nasilje pa je tiho, je enako kriv kot nasilnež!”

Mladi novinarji iz Šentjurja pravijo, da se o nasilju govori premalo, zato so si zastavili cilj, da v tokratni oddaji raziščejo, zakaj do nasilja sploh prihaja, ali je le fizično nasilje tisto, na katerega moramo biti pozorni, kaj narediti, če smo priče nasilju in kako lahko z mediacijo razrešimo marsikateri spor.

Vrste nasilja

Vsakemu izmed nas je zelo pomembno, da se doma, v šoli ali na poti počuti varnega in svobodnega. Vsako nasilje pa povzroči občutke tesnobe in nezaupanja. Čeprav večina najprej pomisli na fizično nasilje, verjetno tudi zato, ker so njegove posledice najbolj vidne pa poznamo tudi druge vrste. Koliko jih poznajo mimoidoči, so mladi Šenjurčani preverili z radijskim mikrofonom.

Fizično ali telesno nasilje je najbolj prepoznano nasilje, saj je edino, ki pušča vidne posledice na žrtvi. Sem štejemo nezaželeno stiskanje, trepljanje, odrivanje in porivanje, klofutanje, lasanje, zaušnice, udarce z roko, predmetom, boksanje, lažje poškodbe, hude telesne poškodbe, pohabljanje, umor. Specifična oblika fizičnega nasilja je spolno nasilje, kjer se žrtev ne strinja s spolnim dejanjem. Pod spolno nasilje spada posilstvo, spolna zloraba otrok, spolno nadlegovanje, incest, siljenje h gledanju pornografskih revij, prisiljen spolni odnos, prisiljeno slačenje, prisiljeno poljubljanje, otipavanje, opazovanje, fotografiranje, skratka vse dejavnosti povezane s spolnostjo, kjer druga oseba ne pristane oziroma, pristane pod prisilo.
Najbolj razširjena oblika nasilja je psihično ali duševno nasilje in je lahko veliko bolj boleče in škodljivo, kot fizično nasilje. Psihično nasilje je težje prepoznati, saj so žrtve pogosto nesamozavestne in negotove v sebi, zato se umikajo pred družbo, se počutijo ponižano in manjvredno. K psihičnemu nasilju prištevamo dejanja, ki najpogosteje potekajo na verbalni ravni in negativno vplivajo na samozavest, samopodobo in samozaupanje druge osebe. Sem sodi grobo kritiziranje, žaljenje, zmerjanje, poniževanje, ustrahovanje in grožnje z besedami, kričanjem, telesno držo, ustvarjanje negativnih mnenj na podlagi predsodkov in stereotipov, poniževanje, izločanje in ustvarjanje klime strahu in terorja.

Ne smemo pozabiti tudi na verbalno ali besedno nasilje, kamor prištevamo zafrkavanje, posmeh, dajanje vzdevkov, tikanje brez soglasja sogovorca, podcenjevanje, omalovaževanje, žalitve, zmerjanje, nadiranje, zaničevanje, ščuvanje, grožnje ter ekonomsko nasilje ali ustrahovanje – zahtevo po denarju ali drugih materialnih dobrinah; povzročitelj zahteva da mu žrtev piše domače naloge, pomaga goljufati pri preizkusih znanja, da ne pove o vandalizmu, ki mu je bil priča ipd.
Do nasilja v šoli pride že med najmlajšimi.

Kako reagirati ob nasilju?

Vsi vemo, kaj moramo narediti, ko smo priče nasilju – pa res to naredimo? Se res vmešamo, ko vidimo, da se dva tepeta, ko neko deklico žalijo, ko nekega fanta izsiljujejo in želijo od njega denar? Ali se raje obrnemo stran in rečemo – saj nisem nič videl, bolje je, da grem stran, da jih še sam ne dobim, bom potem še jaz nepriljubljen, bojo še od mene želeli denar. V teoriji je vse jasno, v praksi pa ni tako lahko …

Kdaj se vmeša policija?

Večina vrstniškega nasilja se dogaja v šoli, njeni okolici, na poti v šolo ali iz nje.

V šoli so najbolj nevarni prostori: stranišča, jedilnica, šolsko igrišče, hodniki, garderoba.

Ob določenih oblikah sporov, agresije in nasilja, mora posredovati tudi policija. Kdaj in kako, smo izvedeli v pogovoru s polcistoma Policijske postaje Šentjur.

Pogoste žrtve nasilja so otroci, ki tako ali drugače izstopajo iz povprečja.

Ali so zelo inteligentni, nadarjeni glasbeniki, imajo astmo, nosijo očala … Otroci s posebnimi potrebami so s strani drugih otrok v večini dobro sprejeti, povzročiteljem nasilja pa predstavljajo »lahke žrtve«. Ranljivejši so tudi otroci, ki se od povzročiteljev ločijo po rasi, veroizpovedi, narodnosti, saj se mladi varneje počutijo v družbi sebi enakih. Pogosto se zgodi, da so ravno zaradi tega na šoli strogo ločene skupine različnih nacionalnosti, ki med seboj skoraj ne komunicirajo. Žrtve so v šoli osamljene in zavrnjene, včasih celo izolirane. Ne razumejo, zakaj so trpinčene in ne vedo, kako naj se vedejo, da bi bile sprejete. Občutijo nemoč in neučinkovitost.

Rešitev je lahko tudi mediacija

Del problema pri vrstniškem nasilju je, da so vanj vpletene cele skupine otrok in mladih: nekateri so žrtve, nekateri kot povzročitelji/povzročiteljice, nekateri kot opazovalci in opazovalke. Prav vsi potrebujejo pomoč, saj ne razumejo, kaj se dogaja, ne razumejo svoje vloge in so prestrašeni. Včasih je dober odgovor in rešitev tudi mediacija.

Žrtve nasilja o svojih izkušnjah stežka spregovorijo, zato je za vsakega od nas dobro, da poznamo nekatere znake, ki lahko pomenijo, da je tudi vaš vrstnik žrtev nasilja:
• boji se prihajati v šolo ali iz nje,
• neopravičeno izostaja,
• je poškodovan/poškodovana
• zapre se vase, jeclja
• ima slabo samopodobo
• daje vtis vznemirjenosti, nervoze
• preneha jesti
• razmišlja o samomoru
• izmišljuje si zgodbe
• odklanja pogovor
• začne biti nasilen/nasilna

Če tudi sami opazite pri svoji vrstnikih katerega od naštetih znakov, se poskusite pogovoriti z njim.

Če pa ste sami žrtve kateragakoli nasilja – spregovorite, ne bodite tiho!

Zaupajte se prijateljem, staršem, učiteljem, kajti niste sami krivi za to! Pomoč lahko dobite tudi na Centrih za socialno delo, Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše, Društvu za nenasilno komunikacijo ali TOM telefonu.

Več fotografij in vtisov z današnje oddaje ter nagradna igra pa vas čakajo na Facebooku Programa za mlade.


30.05.2015

Zaključna prireditev Radia Hudo! 2015

Na zaključni prireditvi Radia Hudo! se je zbralo več kot 180 mladih novinarjev z mentorji in ravnatelji. Zastopali so 12 slovenskih osnovnih šol in 12 novinarskih razredov. Vsi so nestrpno pričakovali razglasitev najboljših, vzdušje med prireditvijo pa je stopnjevala glasbena skupina StillOut. Raglasili so najboljši video posnetek, ki so ga naredili učenci OŠ Dragotina Ketteje Ilirska Bistrica. Najboljši novinarski razred pa letos po mnenju glasovalcev in strokovne žirije prihaja iz Griž, točneje z OŠ Griže. Prireditev sta vodila Tadeja Bizilj in Dejan Petek.


30.05.2015

Pred zaključno prireditvijo Radia Hudo!

Stopnjevali bomo napetost pred zaključno prireditvijo novinarskih delavnic Radia Hudo!, v kateri bomo razglasili letošnjega zmagovalca. V studiu bomo zato gostili najboljše novinarke lanskega leta - Radovljičanke, ki bodo z nami delile svoje izkušnje z delavnic in nagradnega izleta. Slišali pa boste tudi ocene vseh treh članov strokovne žirije - Darje Groznik, Tadeje Bizilj in Igorja E. Berganta. Preverili bomo tudi, kako potekajo tonske vaje in priprave na dvorišču Radia Slovenija. Voditeljica Špela Šebenik.


23.05.2015

Še teden do razglasitve najboljših

Spoznali boste mlade primorske rockerje iz skupine StillOut, ki bodo na zaključni prireditvi Radia Hudo! 30. maja zasedli glasbeni oder in stopnjevali vzdušje do razglasitve. Najboljši novinarski razred v letošnjem šolskem letu bo spoznal Španijo, zato se nam bo pridružila še "najboljša Španka v državi" - dijakinja Lara Novak z Gimnazije Celje Center, absolutna dijaška zmagovalka iz znanja španskega jezika. Pet minut pred deseto pa bomo zaključili glasovanje za najboljši novinarski razred Radia Hudo!. Voditeljica Tadeja Bizilj.


16.05.2015

Varno na kolesu

Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo


09.05.2015

ZAČETEK GLASOVANJA RADIO HUDO!

Projekt novinarskih delavnic Radia Hudo! se v tej sezoni počasi bliža koncu. Pred nami je le še tekmovalni del - izbor najboljšega novinarskega razreda, ki ga bo Radio Slovenija za nagrado v mesecu juniju odpeljal na nagradni izlet v Barcelono. Vseh 12 šol, ki so letos sodelovale na novinarskih delavnicah, se bo s svojimi tekmovalnimi posnetki predstavilo v oddajah Hudo! 2. in 9. maja - posnetkom pa lahko prisluhnete tudi na naši spletni strani www.radioprvi.si. V tokratni oddaji bomo lahko slišali mlade novinarje z OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, 2. OŠ Slovenska Bistrica, OŠ Mengeš, OŠ Cirila Kosmača Ilirska Bistrica, OŠ Leskovec pri Krškem in OŠ Preserje. Točno 5 minut pred 10. uro pa bomo dali zeleno luč za začetek glasovanja. To se bo odvijalo na spletni strani www.radioprvi.si in prek dopisnic Radio Hudo!, 1. program Radia Slovenija, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana vse do 23. maja. Tudi za glasovalce imamo pripravljene lepe nagrade, zato glasujte za najboljše novinarje tudi vi! Pripravljata in vodita Tadeja Bizilj in Dejan Petek.


02.05.2015

Tekmovalni posnetki, 1. del

Projekt novinarskih delavnic Radia Hudo! se v tej sezoni počasi bliža koncu. Pred nami je le še tekmovalni del - izbor najboljšega novinarskega razreda, ki ga bo Radio Slovenija za nagrado v mesecu juniju odpeljal na nagradni izlet v Barcelono. Vseh 12 šol, ki so letos sodelovale na novinarskih delavnicah, se bo s svojimi tekmovalnimi posnetki predstavilo v oddajah Hudo! 2. in 9. maja - posnetkom pa lahko prisluhnete tudi na naši spletni strani www.radioprvi.si. V tokratni oddaji bomo slišali mlade novinarje z OŠ Koroški jeklarji z Raven na Koroškem, OŠ Griže, OŠ Ivana Groharja Škofja Loka, OŠ Naklo, OŠ Cirila Kosmača Piran in OŠ Louisa Adamiča Grosuplje, ki bodo v svojih tekmovalnih posnetkih predstavljali svoj kraj. Kateri od njih vas bodo prepričali, da glas namenite prav njih ? Ne preslišite! Pripravljata in vodita Tadeja Bizilj in Dejan Petek.


25.04.2015

Hudo!: Mladi športniki in konec glasovanja za najboljši video

Koliko truda, odpovedovanj, treningov je potrebnih, da postaneš dober športnik? In ne samo dober – najboljši.  Je šola lahko ovira za vrhunske rezultate v športu? Ali pa najboljšim uspe uspešno združiti šolske obveznosti in odlične športne rezultate? O vsem tem v tokratni oddaji Hudo!, v kateri bomo pet minut pred deseto zaključili glasovanje za NAJBOLJŠI VIDEO POSNETEK novinarskih razredov Radia Hudo!. Pripravlja in vodi Tadeja Bizilj.


18.04.2015

Radio Hudo!: VIDEO IN FILMI (začetek glasovanja za najboljši video Radia Hudo!)

Snemanje s kamerami, tablicami in mobilnimi telefoni je danes že nekaj povsem vsakdanjega. Kako narediti dober video? Na kaj vse moramo biti pozorni? In kako lahko tudi sami naredimo čisto pravi filmček? O vsem tem v tokratni oddaji Hudo! z režiserjem Miho Hočevarjem in mladimi dopisniki. Ob 9.55 pa bomo skupaj odprli tudi glasovanje za NAJBOLJŠI VIDEO POSNETEK, ki so ga letos snemali mladi novinarji na novinarskih delavnicah Radia Hudo!. Glasovanje bo na naši spletni strani www.radioprvi.si odprto teden dni - glasujte tudi vi za svojega favorita. Voditeljica Tadeja Bizilj.


11.04.2015

OŠ PRESERJE

V ZADNJI letošnji oddaji Radia Hudo! bo ljubezen v zraku. Mladi novinarji z Osnovne šole Preserje bodo razmišljali o metuljčkih v trebuščku, prvi ljubezni in prvih poljubih. Ali res drži, da se morajo še vedno fantje opogumiti in povabiti dekle v kino ali na zmenek - ali pa so morda tudi dekleta tista, ki lahko dajo pobudo? Kaj se dogaja v naših glavah, naših srčkih in naših mislih, ko smo zaljubljeni? Kakšne so nevarnosti spoznavanja vrstnikov in novih morebitnih ljubezni na spletu? In kakšno je najlepše darilo, ki ga lahko fant pokloni dekletu? O vsem tem v tokratni oddaji - izvedeli pa boste tudi vse podrobnosti o tekmovalnem delu projekta novinarskih delavnic Radia Hudo!, ki je pred vrati, zato bodite to soboto malo čez 9. uro na prvem! Pripravljata in vodita Tadeja Bizilj in Dejan Petek.


04.04.2015

Možganski trening

V oddaji Hudo bomo tokrat na več načinov razgibali svoje možgane. V Mariboru je pred kratkim potekalo 7. Odprto državno prvenstvo v pomnjenju Memoriada. Tam je 77 mladih tekmovalcev iz vse Slovenije postavilo kar 17 različnih državnih rekordov v pomnjenju, v kategorijah kot so imena in obrazi, binarna števila, abstraktne slike, besede, datumi in hitre karte. Poleg tega vam bomo predstavili tudi projekt MemoŠola, ki mlade spodbuja k rednim treningom miselnih športov. In kar je posebnega in za vas mlade še posebej super pri tem je, da vam taki treningi bistveno povečajo sposobnosti učenja. In mi vam bomo zaupali nekaj tehnik. Po pomnjenju pa se bomo lotili še hitrega in natančnega računanja. Saj veste, test iz matematike je dobro čim prej in čim bolj pravilno napisati. V zadnjem delu oddaje pa se bomo podali še na Dneve industrijske robotike, saj so tudi tam za vas pripravili cel kup zanimivosti. Voditelj Aleš Ogrin.


29.03.2015

Veseli tobogan - Brezovica pri Ljubljani, 29. 3. 2015

Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo


28.03.2015

Filmski festival osnovnih in srednjih šol

Obiskali bomo vse slovenski festival osnovnošolskih in srednješolskih filmov. Na ZOOMu se bomo udeležili delavnic za pisanje scenarija, video produkcije in filmske igre. Mladi iščejo vedno nove načine izražanja svoje kreativnosti in idej. Mobiteli in digitalni fotoaparati jim to seveda omogočajo. Njihovo inovativnost bo preveril Dejan Petek.


21.03.2015

Vtisi iz Planice in nagrajeni mladi literati

Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo


14.03.2015

RADIO HUDO! - OŠ Leskovec pri Krškem - Puberteta

"Ta nora leta - kako ga daje puberteta!" To je pogosta misel včasih jeznih, razburjenih, spet drugič zmedenih in neredko zaskrbljenih staršev, katerih otroci naenkrat postanejo mladostniki. A kako vse skupaj doživljajo najstniki, ko začenjajo telesno in spolno dozorevati in ko se jim dogaja tisoč in ena sprememba ...? O vsem tem bodo skupaj z voditeljema Tadejo Bizilj in Dejanom Petkom razmišljale mlade novinarke iz Leskovca pri Krškem. Ne preslišite - pet čez deveto - tudi v video prenosu prek http://4d.rtvslo.si/zivo/ra1. Samo na Prvem!


07.03.2015

RADIO HUDO! - OŠ Dragotina Ketteja ILIRSKA BISTRICA - SELFIJI

Selfie - ob tej besedi vsi takoj vemo, kaj mislimo, kaj je potrebno narediti in kje je potrebno to objaviti. Selfie je v slovarju definiran kot fotografija, na kateri je nekdo upodobil samega sebe, najpogosteje s pametnim telefonom ali spletno kamero ter z namenom objave na spletni strani družbenega omrežja. O selfijih - na takšen in drugačen način v tokratni oddaji Radio Hudo! z mladimi novinarji iz Ilirske Bistrice in voditeljema Tadejo Bizilj in Dejanom Petkom.


28.02.2015

OŠ dr. Franja Žgeča Dornava: SREČA

Sreča je nekaj, po čemer hrepenimo vsi ljudje. Iščemo jo povsod. A zdi se, kot da je izmuzljiva - lahko jo občutimo za nekaj časa, vendar slej ko prej ta občutek mine. Naše iskanje sreče pa se nadaljuje ...Verjetno je odgovorov na vprašanje, kaj je sreča, toliko, kot je ljudi. Nekomu pomeni sreča imeti poln želodec, drugemu zdravje, tretjemu novo obleko, četrti je srečen, ko je v družbi z ljubljeno osebo. O tem, kaj je sreča za njih in njihove sogovornike, bodo v tokratni oddaji Hudo! razmišljali mladi novinarji z Osnovne šole dr. Franja Žgeča Dornava. Pripravljata in vodita Tadeja Bizilj in Špela Šebenik.


21.02.2015

Mokrišča

Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo


14.02.2015

RADIO HUDO! - OŠ MENGEŠ - Izobraževanje, pust in valentinovo

Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo


07.02.2015

RADIO HUDO! - 2. OŠ SLOVENSKA BISTRICA - Športne aktivnosti

Pouk do zgodnjega popoldneva, številne dodatne dejavnosti, potem pa še domača naloga - in časa za športne aktivnosti kar zmanjka. Mladi novinarji iz Slovenske Bistrice bodo v tokratni oddaji Radia Hudo! razmišljali, kako bi lahko bil šport del vsakdana vsakega najstnika. Pred mikrofon bodo povabili znano športnico in preverili športni utrip na šolskem stadionu in v šolski telovadnici. Ne zamudite nas v soboto nekaj minut čez 9h na prvem - tudi prek video prenosa na http://4d.rtvslo.si/zivo/ra1. Pripravljata in vodita Tadeja Bizilj in Dejan Petek.


31.01.2015

POTOVANJA - OŠ Prežihovega Voranca Ljubljana

V tokratni oddaji Hudo! bomo potovali po Sloveniji pa tudi po svetu. Z učenci Osnovne šole Prežihovega Voranca iz Ljubljane, ki se bodo preizkusili v vlogi novinarjev, bomo obiskali Tajsko in Indonezijo ter izvedeli vse o znamenitostih Dunaja in Pariza. Seveda bomo poiskali tudi turistične zanimivosti Slovenije, izbrali dobro glasbo in zastavili zanimiva nagradna vprašanja. Bodite z nami to soboto nekaj minut čez deveto samo na prvem! Pripravlja in vodi Tadeja Bizilj.


Stran 27 od 42
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov