Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

HUDO! - O nasilju in mediacji z OŠ Franja Malgaja Šentjur

04.03.2017

Mladi novinarji iz Šentjurja pravijo, da se o nasilju govori premalo, zato so si zastavili cilj, da v tokratni oddaji raziščejo, zakaj do nasilja sploh prihaja, ali je le fizično nasilje tisto, na katerega moramo biti pozorni, kaj narediti, če smo priče nasilju in kako lahko z mediacijo razrešimo marsikateri spor. Vrste nasilja Vsakemu izmed nas je zelo pomembno, da se doma, v šoli ali na poti počuti varnega in svobodnega. Vsako nasilje pa povzroči občutke tesnobe in nezaupanja. Čeprav večina najprej pomisli na fizično nasilje, verjetno tudi zato, ker so njegove posledice najbolj vidne pa poznamo tudi druge vrste. Koliko jih poznajo mimoidoči, so mladi Šenjurčani preverili z radijskim mikrofonom. Fizično ali telesno nasilje je najbolj prepoznano nasilje, saj je edino, ki pušča vidne posledice na žrtvi. Sem štejemo nezaželeno stiskanje, trepljanje, odrivanje in porivanje, klofutanje, lasanje, zaušnice, udarce z roko, predmetom, boksanje, lažje poškodbe, hude telesne poškodbe, pohabljanje, umor. Specifična oblika fizičnega nasilja je spolno nasilje, kjer se žrtev ne strinja s spolnim dejanjem. Pod spolno nasilje spada posilstvo, spolna zloraba otrok, spolno nadlegovanje, incest, siljenje h gledanju pornografskih revij, prisiljen spolni odnos, prisiljeno slačenje, prisiljeno poljubljanje, otipavanje, opazovanje, fotografiranje, skratka vse dejavnosti povezane s spolnostjo, kjer druga oseba ne pristane oziroma, pristane pod prisilo. Najbolj razširjena oblika nasilja je psihično ali duševno nasilje in je lahko veliko bolj boleče in škodljivo, kot fizično nasilje. Psihično nasilje je težje prepoznati, saj so žrtve pogosto nesamozavestne in negotove v sebi, zato se umikajo pred družbo, se počutijo ponižano in manjvredno. K psihičnemu nasilju prištevamo dejanja, ki najpogosteje potekajo na verbalni ravni in negativno vplivajo na samozavest, samopodobo in samozaupanje druge osebe. Sem sodi grobo kritiziranje, žaljenje, zmerjanje, poniževanje, ustrahovanje in grožnje z besedami, kričanjem, telesno držo, ustvarjanje negativnih mnenj na podlagi predsodkov in stereotipov, poniževanje, izločanje in ustvarjanje klime strahu in terorja. Ne smemo pozabiti tudi na verbalno ali besedno nasilje, kamor prištevamo zafrkavanje, posmeh, dajanje vzdevkov, tikanje brez soglasja sogovorca, podcenjevanje, omalovaževanje, žalitve, zmerjanje, nadiranje, zaničevanje, ščuvanje, grožnje ter ekonomsko nasilje ali ustrahovanje – zahtevo po denarju ali drugih materialnih dobrinah; povzročitelj zahteva da mu žrtev piše domače naloge, pomaga goljufati pri preizkusih znanja, da ne pove o vandalizmu, ki mu je bil priča ipd. Kako reagirati ob nasilju? Vsi vemo, kaj moramo narediti, ko smo priče nasilju – pa res to naredimo? Se res vmešamo, ko vidimo, da se dva tepeta, ko neko deklico žalijo, ko nekega fanta izsiljujejo in želijo od njega denar? Ali se raje obrnemo stran in rečemo – saj nisem nič videl, bolje je, da grem stran, da jih še sam ne dobim, bom potem še jaz nepriljubljen, bojo še od mene želeli denar. V teoriji je vse jasno, v praksi pa ni tako lahko … Kdaj se vmeša policija? Večina vrstniškega nasilja se dogaja v šoli, njeni okolici, na poti v šolo ali iz nje. V šoli so najbolj nevarni prostori: stranišča, jedilnica, šolsko igrišče, hodniki, garderoba. Ob določenih oblikah sporov, agresije in nasilja, mora posredovati tudi policija. Kdaj in kako, smo izvedeli v pogovoru s polcistoma Policijske postaje Šentjur. Pogoste žrtve nasilja so otroci, ki tako ali drugače izstopajo iz povprečja. Ali so zelo inteligentni, nadarjeni glasbeniki, imajo astmo, nosijo očala … Otroci s posebnimi potrebami so s strani drugih otrok v večini dobro sprejeti, povzročiteljem nasilja pa predstavljajo »lahke žrtve«. Ranljivejši so tudi otroci, ki se od povzročiteljev ločijo po rasi, veroizpovedi, narodnosti, saj se mladi varneje počutijo v družbi sebi enakih. Pogosto se zgodi, da so ravno zaradi tega na šoli strogo ločene skupine različnih nacionalnosti, ki med seboj skoraj ne komunicirajo. Žrtve so v šoli osamljene in zavrnjene, včasih celo izolirane. Ne razumejo, zakaj so trpinčene in ne vedo, kako naj se vedejo, da bi bile sprejete. Občutijo nemoč in neučinkovitost. Rešitev je lahko tudi mediacija Del problema pri vrstniškem nasilju je, da so vanj vpletene cele skupine otrok in mladih: nekateri so žrtve, nekateri kot povzročitelji/povzročiteljice, nekateri kot opazovalci in opazovalke. Prav vsi potrebujejo pomoč, saj ne razumejo, kaj se dogaja, ne razumejo svoje vloge in so prestrašeni. Včasih je dober odgovor in rešitev tudi mediacija. Žrtve nasilja o svojih izkušnjah stežka spregovorijo, zato je za vsakega od nas dobro, da poznamo nekatere znake, ki lahko pomenijo, da je tudi vaš vrstnik žrtev nasilja: • boji se prihajati v šolo ali iz nje, • neopravičeno izostaja, • je poškodovan/poškodovana • zapre se vase, jeclja • ima slabo samopodobo • daje vtis vznemirjenosti, nervoze • preneha jesti • razmišlja o samomoru • izmišljuje si zgodbe • odklanja pogovor • začne biti nasilen/nasilna Če tudi sami opazite pri svoji vrstnikih katerega od naštetih znakov, se poskusite pogovoriti z njim. Če pa ste sami žrtve kateragakoli nasilja – spregovorite, ne bodite tiho! Zaupajte se prijateljem, staršem, učiteljem, kajti niste sami krivi za to! Pomoč lahko dobite tudi na Centrih za socialno delo, Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše, Društvu za nenasilno komunikacijo ali TOM telefonu. Več fotografij in vtisov z današnje oddaje ter nagradna igra pa vas čakajo na Facebooku Programa za mlade.

Mladi iz OŠ Franja Malgaja Šentjur

“Vsak, ki ve za nasilje pa je tiho, je enako kriv kot nasilnež!”

Mladi novinarji iz Šentjurja pravijo, da se o nasilju govori premalo, zato so si zastavili cilj, da v tokratni oddaji raziščejo, zakaj do nasilja sploh prihaja, ali je le fizično nasilje tisto, na katerega moramo biti pozorni, kaj narediti, če smo priče nasilju in kako lahko z mediacijo razrešimo marsikateri spor.

Vrste nasilja

Vsakemu izmed nas je zelo pomembno, da se doma, v šoli ali na poti počuti varnega in svobodnega. Vsako nasilje pa povzroči občutke tesnobe in nezaupanja. Čeprav večina najprej pomisli na fizično nasilje, verjetno tudi zato, ker so njegove posledice najbolj vidne pa poznamo tudi druge vrste. Koliko jih poznajo mimoidoči, so mladi Šenjurčani preverili z radijskim mikrofonom.

Fizično ali telesno nasilje je najbolj prepoznano nasilje, saj je edino, ki pušča vidne posledice na žrtvi. Sem štejemo nezaželeno stiskanje, trepljanje, odrivanje in porivanje, klofutanje, lasanje, zaušnice, udarce z roko, predmetom, boksanje, lažje poškodbe, hude telesne poškodbe, pohabljanje, umor. Specifična oblika fizičnega nasilja je spolno nasilje, kjer se žrtev ne strinja s spolnim dejanjem. Pod spolno nasilje spada posilstvo, spolna zloraba otrok, spolno nadlegovanje, incest, siljenje h gledanju pornografskih revij, prisiljen spolni odnos, prisiljeno slačenje, prisiljeno poljubljanje, otipavanje, opazovanje, fotografiranje, skratka vse dejavnosti povezane s spolnostjo, kjer druga oseba ne pristane oziroma, pristane pod prisilo.
Najbolj razširjena oblika nasilja je psihično ali duševno nasilje in je lahko veliko bolj boleče in škodljivo, kot fizično nasilje. Psihično nasilje je težje prepoznati, saj so žrtve pogosto nesamozavestne in negotove v sebi, zato se umikajo pred družbo, se počutijo ponižano in manjvredno. K psihičnemu nasilju prištevamo dejanja, ki najpogosteje potekajo na verbalni ravni in negativno vplivajo na samozavest, samopodobo in samozaupanje druge osebe. Sem sodi grobo kritiziranje, žaljenje, zmerjanje, poniževanje, ustrahovanje in grožnje z besedami, kričanjem, telesno držo, ustvarjanje negativnih mnenj na podlagi predsodkov in stereotipov, poniževanje, izločanje in ustvarjanje klime strahu in terorja.

Ne smemo pozabiti tudi na verbalno ali besedno nasilje, kamor prištevamo zafrkavanje, posmeh, dajanje vzdevkov, tikanje brez soglasja sogovorca, podcenjevanje, omalovaževanje, žalitve, zmerjanje, nadiranje, zaničevanje, ščuvanje, grožnje ter ekonomsko nasilje ali ustrahovanje – zahtevo po denarju ali drugih materialnih dobrinah; povzročitelj zahteva da mu žrtev piše domače naloge, pomaga goljufati pri preizkusih znanja, da ne pove o vandalizmu, ki mu je bil priča ipd.
Do nasilja v šoli pride že med najmlajšimi.

Kako reagirati ob nasilju?

Vsi vemo, kaj moramo narediti, ko smo priče nasilju – pa res to naredimo? Se res vmešamo, ko vidimo, da se dva tepeta, ko neko deklico žalijo, ko nekega fanta izsiljujejo in želijo od njega denar? Ali se raje obrnemo stran in rečemo – saj nisem nič videl, bolje je, da grem stran, da jih še sam ne dobim, bom potem še jaz nepriljubljen, bojo še od mene želeli denar. V teoriji je vse jasno, v praksi pa ni tako lahko …

Kdaj se vmeša policija?

Večina vrstniškega nasilja se dogaja v šoli, njeni okolici, na poti v šolo ali iz nje.

V šoli so najbolj nevarni prostori: stranišča, jedilnica, šolsko igrišče, hodniki, garderoba.

Ob določenih oblikah sporov, agresije in nasilja, mora posredovati tudi policija. Kdaj in kako, smo izvedeli v pogovoru s polcistoma Policijske postaje Šentjur.

Pogoste žrtve nasilja so otroci, ki tako ali drugače izstopajo iz povprečja.

Ali so zelo inteligentni, nadarjeni glasbeniki, imajo astmo, nosijo očala … Otroci s posebnimi potrebami so s strani drugih otrok v večini dobro sprejeti, povzročiteljem nasilja pa predstavljajo »lahke žrtve«. Ranljivejši so tudi otroci, ki se od povzročiteljev ločijo po rasi, veroizpovedi, narodnosti, saj se mladi varneje počutijo v družbi sebi enakih. Pogosto se zgodi, da so ravno zaradi tega na šoli strogo ločene skupine različnih nacionalnosti, ki med seboj skoraj ne komunicirajo. Žrtve so v šoli osamljene in zavrnjene, včasih celo izolirane. Ne razumejo, zakaj so trpinčene in ne vedo, kako naj se vedejo, da bi bile sprejete. Občutijo nemoč in neučinkovitost.

Rešitev je lahko tudi mediacija

Del problema pri vrstniškem nasilju je, da so vanj vpletene cele skupine otrok in mladih: nekateri so žrtve, nekateri kot povzročitelji/povzročiteljice, nekateri kot opazovalci in opazovalke. Prav vsi potrebujejo pomoč, saj ne razumejo, kaj se dogaja, ne razumejo svoje vloge in so prestrašeni. Včasih je dober odgovor in rešitev tudi mediacija.

Žrtve nasilja o svojih izkušnjah stežka spregovorijo, zato je za vsakega od nas dobro, da poznamo nekatere znake, ki lahko pomenijo, da je tudi vaš vrstnik žrtev nasilja:
• boji se prihajati v šolo ali iz nje,
• neopravičeno izostaja,
• je poškodovan/poškodovana
• zapre se vase, jeclja
• ima slabo samopodobo
• daje vtis vznemirjenosti, nervoze
• preneha jesti
• razmišlja o samomoru
• izmišljuje si zgodbe
• odklanja pogovor
• začne biti nasilen/nasilna

Če tudi sami opazite pri svoji vrstnikih katerega od naštetih znakov, se poskusite pogovoriti z njim.

Če pa ste sami žrtve kateragakoli nasilja – spregovorite, ne bodite tiho!

Zaupajte se prijateljem, staršem, učiteljem, kajti niste sami krivi za to! Pomoč lahko dobite tudi na Centrih za socialno delo, Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše, Društvu za nenasilno komunikacijo ali TOM telefonu.

Več fotografij in vtisov z današnje oddaje ter nagradna igra pa vas čakajo na Facebooku Programa za mlade.


Hudo!

826 epizod


Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo

HUDO! - O nasilju in mediacji z OŠ Franja Malgaja Šentjur

04.03.2017

Mladi novinarji iz Šentjurja pravijo, da se o nasilju govori premalo, zato so si zastavili cilj, da v tokratni oddaji raziščejo, zakaj do nasilja sploh prihaja, ali je le fizično nasilje tisto, na katerega moramo biti pozorni, kaj narediti, če smo priče nasilju in kako lahko z mediacijo razrešimo marsikateri spor. Vrste nasilja Vsakemu izmed nas je zelo pomembno, da se doma, v šoli ali na poti počuti varnega in svobodnega. Vsako nasilje pa povzroči občutke tesnobe in nezaupanja. Čeprav večina najprej pomisli na fizično nasilje, verjetno tudi zato, ker so njegove posledice najbolj vidne pa poznamo tudi druge vrste. Koliko jih poznajo mimoidoči, so mladi Šenjurčani preverili z radijskim mikrofonom. Fizično ali telesno nasilje je najbolj prepoznano nasilje, saj je edino, ki pušča vidne posledice na žrtvi. Sem štejemo nezaželeno stiskanje, trepljanje, odrivanje in porivanje, klofutanje, lasanje, zaušnice, udarce z roko, predmetom, boksanje, lažje poškodbe, hude telesne poškodbe, pohabljanje, umor. Specifična oblika fizičnega nasilja je spolno nasilje, kjer se žrtev ne strinja s spolnim dejanjem. Pod spolno nasilje spada posilstvo, spolna zloraba otrok, spolno nadlegovanje, incest, siljenje h gledanju pornografskih revij, prisiljen spolni odnos, prisiljeno slačenje, prisiljeno poljubljanje, otipavanje, opazovanje, fotografiranje, skratka vse dejavnosti povezane s spolnostjo, kjer druga oseba ne pristane oziroma, pristane pod prisilo. Najbolj razširjena oblika nasilja je psihično ali duševno nasilje in je lahko veliko bolj boleče in škodljivo, kot fizično nasilje. Psihično nasilje je težje prepoznati, saj so žrtve pogosto nesamozavestne in negotove v sebi, zato se umikajo pred družbo, se počutijo ponižano in manjvredno. K psihičnemu nasilju prištevamo dejanja, ki najpogosteje potekajo na verbalni ravni in negativno vplivajo na samozavest, samopodobo in samozaupanje druge osebe. Sem sodi grobo kritiziranje, žaljenje, zmerjanje, poniževanje, ustrahovanje in grožnje z besedami, kričanjem, telesno držo, ustvarjanje negativnih mnenj na podlagi predsodkov in stereotipov, poniževanje, izločanje in ustvarjanje klime strahu in terorja. Ne smemo pozabiti tudi na verbalno ali besedno nasilje, kamor prištevamo zafrkavanje, posmeh, dajanje vzdevkov, tikanje brez soglasja sogovorca, podcenjevanje, omalovaževanje, žalitve, zmerjanje, nadiranje, zaničevanje, ščuvanje, grožnje ter ekonomsko nasilje ali ustrahovanje – zahtevo po denarju ali drugih materialnih dobrinah; povzročitelj zahteva da mu žrtev piše domače naloge, pomaga goljufati pri preizkusih znanja, da ne pove o vandalizmu, ki mu je bil priča ipd. Kako reagirati ob nasilju? Vsi vemo, kaj moramo narediti, ko smo priče nasilju – pa res to naredimo? Se res vmešamo, ko vidimo, da se dva tepeta, ko neko deklico žalijo, ko nekega fanta izsiljujejo in želijo od njega denar? Ali se raje obrnemo stran in rečemo – saj nisem nič videl, bolje je, da grem stran, da jih še sam ne dobim, bom potem še jaz nepriljubljen, bojo še od mene želeli denar. V teoriji je vse jasno, v praksi pa ni tako lahko … Kdaj se vmeša policija? Večina vrstniškega nasilja se dogaja v šoli, njeni okolici, na poti v šolo ali iz nje. V šoli so najbolj nevarni prostori: stranišča, jedilnica, šolsko igrišče, hodniki, garderoba. Ob določenih oblikah sporov, agresije in nasilja, mora posredovati tudi policija. Kdaj in kako, smo izvedeli v pogovoru s polcistoma Policijske postaje Šentjur. Pogoste žrtve nasilja so otroci, ki tako ali drugače izstopajo iz povprečja. Ali so zelo inteligentni, nadarjeni glasbeniki, imajo astmo, nosijo očala … Otroci s posebnimi potrebami so s strani drugih otrok v večini dobro sprejeti, povzročiteljem nasilja pa predstavljajo »lahke žrtve«. Ranljivejši so tudi otroci, ki se od povzročiteljev ločijo po rasi, veroizpovedi, narodnosti, saj se mladi varneje počutijo v družbi sebi enakih. Pogosto se zgodi, da so ravno zaradi tega na šoli strogo ločene skupine različnih nacionalnosti, ki med seboj skoraj ne komunicirajo. Žrtve so v šoli osamljene in zavrnjene, včasih celo izolirane. Ne razumejo, zakaj so trpinčene in ne vedo, kako naj se vedejo, da bi bile sprejete. Občutijo nemoč in neučinkovitost. Rešitev je lahko tudi mediacija Del problema pri vrstniškem nasilju je, da so vanj vpletene cele skupine otrok in mladih: nekateri so žrtve, nekateri kot povzročitelji/povzročiteljice, nekateri kot opazovalci in opazovalke. Prav vsi potrebujejo pomoč, saj ne razumejo, kaj se dogaja, ne razumejo svoje vloge in so prestrašeni. Včasih je dober odgovor in rešitev tudi mediacija. Žrtve nasilja o svojih izkušnjah stežka spregovorijo, zato je za vsakega od nas dobro, da poznamo nekatere znake, ki lahko pomenijo, da je tudi vaš vrstnik žrtev nasilja: • boji se prihajati v šolo ali iz nje, • neopravičeno izostaja, • je poškodovan/poškodovana • zapre se vase, jeclja • ima slabo samopodobo • daje vtis vznemirjenosti, nervoze • preneha jesti • razmišlja o samomoru • izmišljuje si zgodbe • odklanja pogovor • začne biti nasilen/nasilna Če tudi sami opazite pri svoji vrstnikih katerega od naštetih znakov, se poskusite pogovoriti z njim. Če pa ste sami žrtve kateragakoli nasilja – spregovorite, ne bodite tiho! Zaupajte se prijateljem, staršem, učiteljem, kajti niste sami krivi za to! Pomoč lahko dobite tudi na Centrih za socialno delo, Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše, Društvu za nenasilno komunikacijo ali TOM telefonu. Več fotografij in vtisov z današnje oddaje ter nagradna igra pa vas čakajo na Facebooku Programa za mlade.

Mladi iz OŠ Franja Malgaja Šentjur

“Vsak, ki ve za nasilje pa je tiho, je enako kriv kot nasilnež!”

Mladi novinarji iz Šentjurja pravijo, da se o nasilju govori premalo, zato so si zastavili cilj, da v tokratni oddaji raziščejo, zakaj do nasilja sploh prihaja, ali je le fizično nasilje tisto, na katerega moramo biti pozorni, kaj narediti, če smo priče nasilju in kako lahko z mediacijo razrešimo marsikateri spor.

Vrste nasilja

Vsakemu izmed nas je zelo pomembno, da se doma, v šoli ali na poti počuti varnega in svobodnega. Vsako nasilje pa povzroči občutke tesnobe in nezaupanja. Čeprav večina najprej pomisli na fizično nasilje, verjetno tudi zato, ker so njegove posledice najbolj vidne pa poznamo tudi druge vrste. Koliko jih poznajo mimoidoči, so mladi Šenjurčani preverili z radijskim mikrofonom.

Fizično ali telesno nasilje je najbolj prepoznano nasilje, saj je edino, ki pušča vidne posledice na žrtvi. Sem štejemo nezaželeno stiskanje, trepljanje, odrivanje in porivanje, klofutanje, lasanje, zaušnice, udarce z roko, predmetom, boksanje, lažje poškodbe, hude telesne poškodbe, pohabljanje, umor. Specifična oblika fizičnega nasilja je spolno nasilje, kjer se žrtev ne strinja s spolnim dejanjem. Pod spolno nasilje spada posilstvo, spolna zloraba otrok, spolno nadlegovanje, incest, siljenje h gledanju pornografskih revij, prisiljen spolni odnos, prisiljeno slačenje, prisiljeno poljubljanje, otipavanje, opazovanje, fotografiranje, skratka vse dejavnosti povezane s spolnostjo, kjer druga oseba ne pristane oziroma, pristane pod prisilo.
Najbolj razširjena oblika nasilja je psihično ali duševno nasilje in je lahko veliko bolj boleče in škodljivo, kot fizično nasilje. Psihično nasilje je težje prepoznati, saj so žrtve pogosto nesamozavestne in negotove v sebi, zato se umikajo pred družbo, se počutijo ponižano in manjvredno. K psihičnemu nasilju prištevamo dejanja, ki najpogosteje potekajo na verbalni ravni in negativno vplivajo na samozavest, samopodobo in samozaupanje druge osebe. Sem sodi grobo kritiziranje, žaljenje, zmerjanje, poniževanje, ustrahovanje in grožnje z besedami, kričanjem, telesno držo, ustvarjanje negativnih mnenj na podlagi predsodkov in stereotipov, poniževanje, izločanje in ustvarjanje klime strahu in terorja.

Ne smemo pozabiti tudi na verbalno ali besedno nasilje, kamor prištevamo zafrkavanje, posmeh, dajanje vzdevkov, tikanje brez soglasja sogovorca, podcenjevanje, omalovaževanje, žalitve, zmerjanje, nadiranje, zaničevanje, ščuvanje, grožnje ter ekonomsko nasilje ali ustrahovanje – zahtevo po denarju ali drugih materialnih dobrinah; povzročitelj zahteva da mu žrtev piše domače naloge, pomaga goljufati pri preizkusih znanja, da ne pove o vandalizmu, ki mu je bil priča ipd.
Do nasilja v šoli pride že med najmlajšimi.

Kako reagirati ob nasilju?

Vsi vemo, kaj moramo narediti, ko smo priče nasilju – pa res to naredimo? Se res vmešamo, ko vidimo, da se dva tepeta, ko neko deklico žalijo, ko nekega fanta izsiljujejo in želijo od njega denar? Ali se raje obrnemo stran in rečemo – saj nisem nič videl, bolje je, da grem stran, da jih še sam ne dobim, bom potem še jaz nepriljubljen, bojo še od mene želeli denar. V teoriji je vse jasno, v praksi pa ni tako lahko …

Kdaj se vmeša policija?

Večina vrstniškega nasilja se dogaja v šoli, njeni okolici, na poti v šolo ali iz nje.

V šoli so najbolj nevarni prostori: stranišča, jedilnica, šolsko igrišče, hodniki, garderoba.

Ob določenih oblikah sporov, agresije in nasilja, mora posredovati tudi policija. Kdaj in kako, smo izvedeli v pogovoru s polcistoma Policijske postaje Šentjur.

Pogoste žrtve nasilja so otroci, ki tako ali drugače izstopajo iz povprečja.

Ali so zelo inteligentni, nadarjeni glasbeniki, imajo astmo, nosijo očala … Otroci s posebnimi potrebami so s strani drugih otrok v večini dobro sprejeti, povzročiteljem nasilja pa predstavljajo »lahke žrtve«. Ranljivejši so tudi otroci, ki se od povzročiteljev ločijo po rasi, veroizpovedi, narodnosti, saj se mladi varneje počutijo v družbi sebi enakih. Pogosto se zgodi, da so ravno zaradi tega na šoli strogo ločene skupine različnih nacionalnosti, ki med seboj skoraj ne komunicirajo. Žrtve so v šoli osamljene in zavrnjene, včasih celo izolirane. Ne razumejo, zakaj so trpinčene in ne vedo, kako naj se vedejo, da bi bile sprejete. Občutijo nemoč in neučinkovitost.

Rešitev je lahko tudi mediacija

Del problema pri vrstniškem nasilju je, da so vanj vpletene cele skupine otrok in mladih: nekateri so žrtve, nekateri kot povzročitelji/povzročiteljice, nekateri kot opazovalci in opazovalke. Prav vsi potrebujejo pomoč, saj ne razumejo, kaj se dogaja, ne razumejo svoje vloge in so prestrašeni. Včasih je dober odgovor in rešitev tudi mediacija.

Žrtve nasilja o svojih izkušnjah stežka spregovorijo, zato je za vsakega od nas dobro, da poznamo nekatere znake, ki lahko pomenijo, da je tudi vaš vrstnik žrtev nasilja:
• boji se prihajati v šolo ali iz nje,
• neopravičeno izostaja,
• je poškodovan/poškodovana
• zapre se vase, jeclja
• ima slabo samopodobo
• daje vtis vznemirjenosti, nervoze
• preneha jesti
• razmišlja o samomoru
• izmišljuje si zgodbe
• odklanja pogovor
• začne biti nasilen/nasilna

Če tudi sami opazite pri svoji vrstnikih katerega od naštetih znakov, se poskusite pogovoriti z njim.

Če pa ste sami žrtve kateragakoli nasilja – spregovorite, ne bodite tiho!

Zaupajte se prijateljem, staršem, učiteljem, kajti niste sami krivi za to! Pomoč lahko dobite tudi na Centrih za socialno delo, Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše, Društvu za nenasilno komunikacijo ali TOM telefonu.

Več fotografij in vtisov z današnje oddaje ter nagradna igra pa vas čakajo na Facebooku Programa za mlade.


06.08.2016

Tabor slovenskih otrok po svetu

V današnji oddaji Hudo! boste spoznali vaše vrstnike iz Hrvaške, Srbije, Italije, Avstrije, Francije, Nemčije, Kanade in Združenih držav Amerike, ki so v teh dneh na počitnicah v Sloveniji. Obiskali smo že 20. tabor slovenskih otrok po svetu in se 37 otrokom v Domu Planinka na Slivniškem Pohorju pridružili na delavnicah slovenskega jezika in odkrivanju lepot Slovenije.


30.07.2016

Bazeni in morje

V tokratni oddaji Hudo! se bomo hladili v bazenu, preverili, kakšne so naloge reševalca iz vode in kako se pravilno spuščamo po toboganih. Vmes bomo zaplavali še v morju, poskrbeli za to, da bomo na soncu ustrezno zaščiteni in za konec dobili še koristen knjižni nasvet za poletno branje v prijetni senci.


23.07.2016

GOOTJAM - TABORNIKI

V teh dneh blizu Blejskega jezera tabori več kot 600 gorenjskih tabornikov z nekaj gosti iz tujine. Gre za velik dogodek za mladino in otroke, ki ga organizira ekipa prostovoljcev s taborniškimi ruticami okrog vratu. Program je pester, raznolik in slikovit, poudarek pa na zabavi, športu, taborniškem načinu življenja in seveda življenju z naravo, v naravi.


16.07.2016

Sonce

Sonce nikoli ne miruje, tako kot ne miruje Program za mlade Radia Slovenija. V soboto bomo natančneje spoznali nam najbližjo zvezdo. Prisluhnite astrofizičarki, ki vam bo razložila iz česa je sonce, zakaj je tako vroče in kaj se bo zgodilo, ko bo sonce ugasnilo. Brez sonca na Zemlji ne bi bilo življenja, to so vedeli tudi naši predniki. V oddaji vam bo etnologinja razložila kako so včasih častili sonce na Slovenskem. Ne zamudite oddaje Hudo, v soboto, malo po deveti.


09.07.2016

Od letališča do golfišča

Med poletjem bomo v naših oddajah Hudo! počitnikarje obiskovali na počitniških taborih, kopališčih, na delavnicah in letovanjih. V tokratni oddaji bomo vijugali med nebom in zemljo. Spoznali bomo mlade letalce in letalke, izvedeli vse o jadralnem in motornem letenju ter pregnali strah pred višino. V drugem delu oddaje pa bomo v rokah vihteli palico za golf – se naučili pravilnih udarcev in z malo sreče zadeli tudi »hole in one«. Za mlade poslušalce pripravljamo tudi lepe nagrade – z malo znanja in dobrim poslušanjem se bodo tudi sami lahko podali na letališče ali golfišče. Pripravlja in vodi Tadeja Bizilj.


02.07.2016

Poletna plesna šola

Ples ima nešteto pozitivnih učinkov na naše telo in na videnje sebe ter sveta okoli nas. Obiskali smo mlade plesalce in prizane koreografe na Poletni plesni šoli v Ljubljani.


25.06.2016

Nogometašice in nogometaši

Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo


18.06.2016

Svetovni dan žongliranja!

Ker je to soboto ravno svetovni dan žongliranja in prikladno se je ravno ta teden v Ljubljani pričel festival Klovnbuf, bomo v tokratni oddaji pogledali v cirkus in cirkuško umetnost. Kdo so klovni in ostali zabavljači, ki že več kot 200 let navdušujejo množice po celem svetu? Zakaj je ta umetnost aktualna še danes in zakaj bi se prav vsi morali naučiti žonglirati, boste izvedeli v oddaji Hudo!, med deveto in deseto dopoldne.


04.06.2016

Prva pomoč

Ali veste, kaj storiti ob tako vsakodnevnih stvareh, kot je naprimer ureznina, tujek v očesu, čebelji pik? Če padete s kolesom in vam krvavi koleno, veste katera preveza je najboljša? Ali znamo sami oskrbeti posledice padcev, nerodnosti pri gospodinjskih opravilih ali dogodka med sprehodom ali moramo takoj v ambulanto ali celo po nujno medicinsko pomoč? Z nekaj znanja o prvi pomoči bomo za lahkoto odgovorili na vsa ta in še mnoga druga vprašanja. Ker je poletje čas igranja zunaj, kjer se hitro zgodi nesreča, vam bodo v tokratni oddaji predstavile osnove prve pomoči zmagovalke državnega preverjanja usposobljenosti osnovnošolskih ekip prve pomoči iz OŠ Boštanj iz Sevnice.


28.05.2016

SIDDHARTA

Kakšen je recept za uspeh v glasbenem svetu? Kako prepoznavni so slovenski glasbeniki v tujini? Bi morali peti v slovenskem ali angleškem jeziku? Ali mladi sploh še poznajo glasbo, ki so jo na gramofonih in kasetnikih poslušali njihovi starši, babice in dedki? In ali je dober glas dovolj, da postaneš uspešen pevec? O vsem tem bo tekel pogovor v tokratni oddaji z mladimi in tokratnimi posebnimi gosti – glasbeno skupino Siddharta. Oddaja vodi Tadeja Bizilj.


21.05.2016

MEPI in Moravčani

V tokratni oddaji STE lahko vsi mladi poslušalci izvedeli, kje lahko na enem mestu pridobite nova znanja in izkušnje, nove prijatelje, uspeh in zadovoljstvo ter priznanje z mednarodno veljavo. Spoznali ste program MEPI, ki mlade spodbuja k aktivni udeležbi na različnih izvenšolskih, neformalnih dejavnostih. Zajema štiri področja: odprave, prostovoljno delo, osvajanje veščin ter športne in druge aktivnosti. O tem, kaj je vključenost v program v letošnjem šolskem letu prinesla njih, so povedali osnovnošolci z OŠ Jurija Vege Moravče.


14.05.2016

Zakaj kmetje kosijo fižol?

Leto 2016 je bilo razglašeno za mednarodno leto stročnic. In kaj je tako posebnega na stročnicah, da si zaslužijo svoje leto? Zakaj jim nekateri pravijo hrana prihodnosti? Zakaj kmeti kosijo fižol in zakaj dobre vrtnarke lupin fižolovih strokov nikoli ne vržejo stran? Odgovore bomo iskali z nagrajenkama natečaja Zeleno pero. Povedali vam bomo tudi kako preprečiti vetrove, ki jih lahko povzroča uživanje stročnic. Se slišimo v soboto, malo po deveti.


07.05.2016

Nacionalna mreža kulturno-umetnostne vzgoje

V oddaji Hudo smo predstavili sistem, ki bo omogočal načrtnejšo in dostopnejšo kakovostno kulturno-umetnostno vzgojo (KUV) v vzgoji in izobraževanju ter širši družbi. V mrežo so poleg koordinatorjev KUV v kulturnih ustanovah vključeni tudi številni vzgojno-izobraževalni zavodi po Sloveniji, saj so prepoznali možnosti partnerskega povezovanja in imenovali koordinatorje KUV (enega ali več, odvisno od velikosti in organizacije posameznega zavoda). Imenovane koordinatorje KUV v vzgojno-izobraževalnih zavodih, kulturnih ustanovah in lokalnih skupnostih redno mesečno obveščajo o aktualnih dogodkih – od ponudbe za otroke in mladino do ponudbe različnih oblik dodatnega strokovnega usposabljanja. Prav poseben poudarek dajejo obveščanju o kulturnih vsebinah, ki so za strokovne delavce in/ali otroke in mlade dostopne brezplačno.


30.04.2016

Hudo! - Mitja Okorn in Planet samskih

Snemanje s kamerami, tablicami in mobilnimi telefoni je danes že nekaj povsem vsakdanjega. Kako narediti dober posnetek? Na kaj vse moramo biti pozorni? Kakšno je delo režiserja? In kaj vse zajema snemanje filma? O vsem tem smo se v tokratni oddaji pogovarjali z mladimi filmarji z Osnovne šole Poljane iz Ljubljane in gostom, režiserjem Mitjo Okornom. Oddajo je vodila Tadeja Bizilj.


25.04.2016

Sodobni ples

Pred kratkim se je v Ljubljani odvil plesni vikend mladih na temo vode. Mladi plesalci iz cele Slovenije so pred strokovno žirijo uprizorili plesne miniature, ki jih je navdihnila voda. Ne veste kaj je plesna miniatura? Prisluhnite nam v soboto, malo po deveti, ko se nam bodo v studiu Prvega programa pridružili mladi umetniki, plesalci sodobnega plesa. Zaplešite z nami, v oddaji Hudo…


16.04.2016

Pogoror s Tomažem Humarjem

Če bi vedel, kaj me na poti čaka, se nanjo sploh ne bi odpravil, danes po vrhunskem podvigu pravi 19 letni Tomaž Humar, ki je po 210 dneh na kolesu in dnevno prevoženimi 140 kilometri, postal najmlajši človek, ki je s kolesom obkrožil svet. O dogodkih s poti, osredotočenosti in iskanju višjega smisla samega sebe, smo z njim govorili v oddaji Hudo.


09.04.2016

Hudo! - Ekokviz

V mesecu aprilu večkrat pomislimo na našo Zemljo in na to, kako bi jo lahko tudi sami naredili lepšo, čistejšo in prijaznejšo. Na vse to so morale misliti tudi mlade ekoface, učenci 6., 7. in 8. razredov osnovnih šol, ki so se pomerili v EKOKVIZU. Zmagovalni ekipi sta v studiu razmišljali o letošnjih eko temah – hrani, biotski raznovrstnosti in odpadkih.


02.04.2016

VESOLJE

Že od nekdaj so stara ljudstva gledala v nočno nebo. Na nebu so prepoznali podobe živali in mitološke junake. Poleg poimenovanj za zvezde in planete pa so si z legendami razlagali tudi njihov nastanek. Kakšna je legenda o nastanku vesolja, kaj vse je v naši galaksiji, kaj mladi vedo o velikem poku in črni luknji – o vsem tem v tokratni oddaji, v kateri bodo so imeli glavno besedo mladi novinarji z Osnovne šole Prežihovega Voranca iz Ljubljane. Pripravlja Tadeja Bizilj.


26.03.2016

Mesto v malem

V četrtek, 17. marca 2016, ob 17. uri so v Plečnikovi hiši odprli razstavo Mesto v malem. Gre za našo najbolj “kul” razstavo, saj je niso pripravili muzejski kustosi, kot je to običajno, ampak 10 do 12 let stari učenci Osnovne šole Valentina Vodnika, ki v letošnjem letu sodelujejo v projektu Muzej v malem. Projekt Muzej v malem je kulturno-vzgojni participativni projekt Muzeja in galerij mesta Ljubljane, ki sta ga zasnovala kustosa pedagoga Nika Damjanovič in mag. Borut Rovšnik. Projekt, ki vsako leto v muzej povabi skupino osnovnošolcev ene izmed ljubljanskih osnovnih šol, letos poteka že tretjič zapored. Njegov glavni cilj je, da udeleženci pridobijo nova znanja, prepoznajo vrednost naše kulturne dediščine ter stkejo trdne in dolgotrajne vezi z muzejem kot inštitucijo. Na rednih srečanjih, ki potekajo celo šolsko leto, otroci spoznavajo organizacijo, muzejske poklice, delovanje ter poslanstvo muzeja ne samo v teoriji, ampak in predvsem v praksi. Rezultat teh srečanj je razstava, ki jo učenci s pomočjo mentorjev zasnujejo, postavijo, predstavijo novinarjem in javnosti ter po njej tudi sami vodijo. Pretekli razstavi o koliščarjih in Emoncih sta poželi veliko zanimanja javnosti in medijev. V letošnjem šolskem letu so se v prenovljeni Plečnikovi hiši kot mladi muzealci preizkusili 10 do 12 let stari učenci OŠ Valentina Vodnika. Življenje in delo arhitekta Jožeta Plečnika je bila namreč tema letošnjega raziskovanja in ustvarjanja udeležencev projekta.


19.03.2016

Hudo! - Turizem

Turistična zveza Slovenije in Zavod RS za šolstvo sta v letošnjem šolskem letu razpisala že 30. festival Turizmu pomaga lastna glava, tokrat na temo zelenega turizma. Slovenija je dežela s čudovito neokrnjeno naravo, naravne danosti pa predstavljajo predpogoj za razvoj zelenega, odgovornega turizma. S približno 65 % gozdnih površin je tretja najbolj gozdnata država v Evropi, več kot 22.000 živalskih in rastlinskih vrst Slovenijo uvršča med naravno najbogatejše v Evropi, pragozd pa se v naši državi nahaja samo 60 kilometrov od glavnega mesta Ljubljane. Učenci turističnih podmladkov in krožkov so s pomočjo mentorjev in učiteljev, predstavnikov turističnih društev in zvez ter z drugimi sodelavci napisali projektne naloge, ki jih bodo predstavili v tokratni oddaji.


Stran 24 od 42
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov