Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ime tedna je Gal Gjurin, eden od pobudnikov protestne akcije Zadnji vlak za kulturo, na kateri so različni ustvarjalci na obletnico Prešernovega rojstva izrazili skrb glede razmer v kulturi in zahtevali, da mora biti ta nad politiko, sistemom in državo.
''Najbolj nas skrbi odnos do kulture in splošna nekulturnost. Gre za amplitudo. So časi, ko je boljše in so časi, ko je slabše. Trenutno so časi, ko je zelo slabo, ker globalizacija in kapital v resnici vsiljujeta nekulturo in nekulturno obnašanje. Trenutno se borimo proti odnosu politike in slabi jezikovni kulturi, in novinarski kulturi, kulturi v gospodarstvu … kultura je podstat družbe in temelj družbenih diskurzov, to ni nekaj, kar pride na koncu, na repu,'' je pojasnil osnovni namen akcije Gal Gjurin.
Na vlaku, ki je peljal od Ljubljane do Jesenic, je sedelo okoli 250 kulturnikov, med njimi, pisatelji, filmarji, gledališčniki, glasbeniki, ki so s politično neodvisno akcijo želeli opozoriti na mačehovski odnos države do kulture. ''Kultura je nad politiko, je naše osnovno sporočilo,'' je v pogovoru z Danilo Hradil Kuplen dejal Gjurin. Kulturniki so namreč strankam poslali osem konkretnih vprašanj glede kulture, na katera pa niso dobili konkretnih odgovorov. Prav tako bodo vse zbrane pobude, ideje in zahteve podali novi vladi, ko bo ta operativno sposobna.
''Mi nismo tu zato, ker bi radi več denarja, posledično bi bilo to sicer dobro, ker mi živimo od tega oziroma, če se hočeš promovirati, rabiš neka sredstva. Mi govorimo o (ne)odnosu, ker ta šele v resnici lahko prinese pošten denar. Ko imamo razčiščeno v podrasti, šele takrat lahko raste dober gozd. V našem primeru kultura kot družbeni diskurz ni spoštovana.''
Akcija Zadnji vlak za kulturo je prva akcija v seriji opozorilnih akcij. ''Mi mislimo nadaljevati, ker se nam ne zdi prav, da je tak odnos do naroda. Na koncu, v redu, smo mi umetniki in vsi, ki delamo v kulturi. Ampak, to ni klic za nas, to je klic za Slovenijo! To je klic za vse tiste, ki se šele bodo rodili in bodo mislili, da je nekulturnost neka naravna oblika bivanja. Pa ni. Naravna oblika bivanja je v resnici kulturnost, ker smo ljudje. Če smo Slovenci, potem dajmo kaj narediti za to!'', je še dejal Gal Gjurin, ki ste ga izglasovali za Ime tedna.
Preostali kandidati so bili:
Alen Kobilica, pobudnik projekta Vidim cilj, ki slepe in slabovidne spodbuja k športni aktivnosti, pomaga pri načrtovanju in izvedbi treningov ter pri udeležbi na tekmovanjih
Zoran Janković, ki je s svojo listo postal presenetljivi zmagovalec prvih predčasnih volitev v samostojni Sloveniji, ki bodo ostale v spominu tudi zato, ker so za eno uro podaljšali volilni molk
Tadej Bajd, eden od petih avtorjev knjige Robotics, ki jo je ameriška ugledna revija Choice umestila v izbor najboljših akademskih publikacij z vsega sveta, kar je veliko priznanje za slovensko znanost
Damijan Ružič, dobitnik treh nagrad na četrtem mednarodnem sejmu inovacij Bližnjega vzhoda v Kuvajtu, med njimi zlate medalje za set za trening borilnih veščin
Ime tedna je Gal Gjurin, eden od pobudnikov protestne akcije Zadnji vlak za kulturo, na kateri so različni ustvarjalci na obletnico Prešernovega rojstva izrazili skrb glede razmer v kulturi in zahtevali, da mora biti ta nad politiko, sistemom in državo.
''Najbolj nas skrbi odnos do kulture in splošna nekulturnost. Gre za amplitudo. So časi, ko je boljše in so časi, ko je slabše. Trenutno so časi, ko je zelo slabo, ker globalizacija in kapital v resnici vsiljujeta nekulturo in nekulturno obnašanje. Trenutno se borimo proti odnosu politike in slabi jezikovni kulturi, in novinarski kulturi, kulturi v gospodarstvu … kultura je podstat družbe in temelj družbenih diskurzov, to ni nekaj, kar pride na koncu, na repu,'' je pojasnil osnovni namen akcije Gal Gjurin.
Na vlaku, ki je peljal od Ljubljane do Jesenic, je sedelo okoli 250 kulturnikov, med njimi, pisatelji, filmarji, gledališčniki, glasbeniki, ki so s politično neodvisno akcijo želeli opozoriti na mačehovski odnos države do kulture. ''Kultura je nad politiko, je naše osnovno sporočilo,'' je v pogovoru z Danilo Hradil Kuplen dejal Gjurin. Kulturniki so namreč strankam poslali osem konkretnih vprašanj glede kulture, na katera pa niso dobili konkretnih odgovorov. Prav tako bodo vse zbrane pobude, ideje in zahteve podali novi vladi, ko bo ta operativno sposobna.
''Mi nismo tu zato, ker bi radi več denarja, posledično bi bilo to sicer dobro, ker mi živimo od tega oziroma, če se hočeš promovirati, rabiš neka sredstva. Mi govorimo o (ne)odnosu, ker ta šele v resnici lahko prinese pošten denar. Ko imamo razčiščeno v podrasti, šele takrat lahko raste dober gozd. V našem primeru kultura kot družbeni diskurz ni spoštovana.''
Akcija Zadnji vlak za kulturo je prva akcija v seriji opozorilnih akcij. ''Mi mislimo nadaljevati, ker se nam ne zdi prav, da je tak odnos do naroda. Na koncu, v redu, smo mi umetniki in vsi, ki delamo v kulturi. Ampak, to ni klic za nas, to je klic za Slovenijo! To je klic za vse tiste, ki se šele bodo rodili in bodo mislili, da je nekulturnost neka naravna oblika bivanja. Pa ni. Naravna oblika bivanja je v resnici kulturnost, ker smo ljudje. Če smo Slovenci, potem dajmo kaj narediti za to!'', je še dejal Gal Gjurin, ki ste ga izglasovali za Ime tedna.
Preostali kandidati so bili:
Alen Kobilica, pobudnik projekta Vidim cilj, ki slepe in slabovidne spodbuja k športni aktivnosti, pomaga pri načrtovanju in izvedbi treningov ter pri udeležbi na tekmovanjih
Zoran Janković, ki je s svojo listo postal presenetljivi zmagovalec prvih predčasnih volitev v samostojni Sloveniji, ki bodo ostale v spominu tudi zato, ker so za eno uro podaljšali volilni molk
Tadej Bajd, eden od petih avtorjev knjige Robotics, ki jo je ameriška ugledna revija Choice umestila v izbor najboljših akademskih publikacij z vsega sveta, kar je veliko priznanje za slovensko znanost
Damijan Ružič, dobitnik treh nagrad na četrtem mednarodnem sejmu inovacij Bližnjega vzhoda v Kuvajtu, med njimi zlate medalje za set za trening borilnih veščin
Ime tedna je postala Tadeja Bučar, kreativna vodja Punkta, zasavskega Laboratorija za kreativne industrije. S Postapokaliptično turo, podjetniško idejo z družbenim učinkom, ki se ukvarja z rešitvami praznih prostorov, so zmagali na Starteryju za Srednjo in Vzhodno Evropo v Bolgariji. “Postapokaliptična tura se igra v ekipah, vsak dobi svojo vlogo. Gre za igro, ki hkrati opozarja na pomembna vprašanja.”
Ime tedna je postal Miran Žitko, član dobrodelne skupine Bejž če wejdeš (Zbeži če lahko), skupine podjetnikov, ki s svojimi sredstvi in znanjem pomagajo ljudem v stiski. Ravnokar so se vrnili s še z ene dobrodelne akcije, ko so na Madagaskarju na prošnjo slovenskega misijonarja pomagali pri gradnji šole.
Ime tedna je Primož Gradišek. Zdravnik in predsednik Slovenskega reanimacijskega sveta, ki je z ekipo mladih in zagnanih sodelavcev pomagal ustvariti do zdaj najobsežnejšo akcijo Sekunde rešujejo. Z njo se je v 96 tečajih na tisoče ljudi seznanilo s temeljnimi postopki oživljanja in pomenu takojšnje pomoči človeku s srčnim zastojem.
Ime tedna je Ninna Kozorog, vodja ambulante za osebe brez zdravstvenega zavarovanja v Mariboru in predsednica društva Humanitarček, ki s somišljeniki v štajerski prestolnici poskuša z različnimi akcijami brezdomcem povrniti dostojanstvo. Skupaj so pripravili tudi osrednje slovensko dogajanje ob letošnjem dnevu brezdomcev.
Ime tedna je postala Kristina Modic, predsednica Združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, kjer so pripravili obsežno akcijo Najboljša novica. Z optimističnimi zgodbami oseb s težkimi boleznimi, javnost seznanjajo s ključnimi simptomi, pomenom hitrega ukrepanja in potekom zdravljenja.
Ime tedna je Tim Gajser, motokrosist, ki si je z odličnimi dirkami v razredu MX2 v skupnem seštevku priboril naslov svetovnega prvaka in se pri zgolj devetnajstih letih povzpel na sam vrh motokrosističnega športa.
Za Ime tedna ste izbrali Tomaža Razingarja, slovenskega hokejskega reprezentanta, ki je končal kariero. Za Rise je zbral 212 nastopov in dosegel 81 zadetkov. Igral je na 14 svetovnih prvenstvih in bil kapetan na sedmih. Na olimpijskih igrah v Sočiju 2014 je bil tudi nosilec slovenske zastave. Celotno kariero je odigral z enako številko na dresu: “Številka 9 me je spremljala od šestnajstega leta starosti. Ob koncu kariere čutim olajšanje, težko pa je bilo sprejeti takšno odločitev.”
Ime tedna je Andrej Čas, župan Slovenj Gradca, kjer so tudi s potrditvijo v občinskem svetu kot prva občina pri nas izrazili pripravljenost za sprejem beguncev. V mestu, ki se ponaša z nazivom glasnik miru, so prepričani, da je to prava priložnost, da lahko od besed preidejo k dejanjem.
Ime tedna je Tim Gajser, motokrosist, ki si je z odličnimi dirkami v razredu MX2 v skupnem seštevku priboril naslov svetovnega prvaka in se pri zgolj devetnajstih letih povzpel na sam vrh motokrosističnega športa.
Ime tedna sta postala Jure Poglajen in David Zorko, prostovoljca, ki sta odpotovala na grški Lesbos, kjer pomagata beguncem iz Sirije, Iraka, Somalije in Afganistana. Na njuno pobudo je letalo Adrie Airways tja pripeljalo tudi humanitarno pomoč, ki so jo zbrali v nekaterih slovenskih krajih.
Peter Križan, fizik z Inštituta Jožef Stefan, je soodgovoren za to, da je Ljubljana po 20-ih letih prizadevanj postala svetovna prestolnica fizike osnovnih delcev. Na konferenci Lepton Photon so minuli teden gostili najvplivnejše fizike svetovnega formata.
Peter Križan, fizik z Inštituta Jožef Stefan, je soodgovoren za to, da je Ljubljana po 20-ih letih prizadevanj postala svetovna prestolnica fizike osnovnih delcev. Na konferenci Lepton Photon so minuli teden gostili najvplivnejše fizike svetovnega formata.
Ime tedna je postal Klemen Triler, gorski tekač, ki je postavil hitrostni rekord teka po Slovenski planinski poti od Maribora do Ankarana. Pot je pretekel v sedmih dneh, 11 urah in 25 minutah ter tako za dobre tri ure izboljšal dve leti star rekord.
Ime tedna je postala Slavica Remškar, urednica Cicibana, najstarejše slovenske revije za otroke, ki letos praznuje 70. rojstni dan. Do danes je najmlajše bralce razveselilo že okoli 800 številk, ki so jih v tem obdobju soustvarjali številni sodelavci in vrhunski avtorji, vselej pa so do besede prišli tudi otroci.
Znanstvenik dr. Dragan Mihailović in raziskovalci Odseka za kompleksne snovi Instituta Jožef Stefan so odkrili izboljšave, ki bi lahko povečale zmogljivosti računalnikov, da bi lahko delovali celo tisočkrat hitreje. Svoja dognanja in svetovni hitrostni rekord optičnega spominskega elementa so objavili tudi v reviji Science Advances.
Ime tedna je postala plezalka Mina Markovič, ki je na evropskem prvenstvu v težavnostnem plezanju v Chamonixu pometla s konkurenco in osvojila naslov evropske prvakinje, kar je tudi prvi evropski naslov v težavnostnem plezanju za Slovenijo.
Ime tedna je postal Mehmedalija Alić, ki v vasi Grujičići blizu Srebrenice s svojimi sredstvi gradi nogometno igrišče, da bi ljudem vrnil upanje; gradi pa tudi spominsko obeležje za okoli 50 vaščanov, med njimi 29 Alićev. Njega samega je sicer zaznamoval ne samo genocid v Srebrenici, ampak tudi odkrivanje grobišča v Hudi Jami.
Ime tedna je postal Ciril Zlobec, pesnik, ki je ob svoji 90-letnici izdal pesniško zbirko Ljubezen - sadež duše in telesa. 90 pesmi, razdeljenih v več ciklov je posvetil svoji ženi, zbirko pa zasnoval kot ljubezensko življenjsko zgodbo, ki stopa tudi v metaforo življenja samega.
Za Ime tedna ste tokrat izbrali Nedeljka Grgića, ki je bil v akciji Znanilci upanja izbran za najbolj srčnega med zdravstvenimi tehniki.
Neveljaven email naslov