Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ime tedna je Gal Gjurin, eden od pobudnikov protestne akcije Zadnji vlak za kulturo, na kateri so različni ustvarjalci na obletnico Prešernovega rojstva izrazili skrb glede razmer v kulturi in zahtevali, da mora biti ta nad politiko, sistemom in državo.
''Najbolj nas skrbi odnos do kulture in splošna nekulturnost. Gre za amplitudo. So časi, ko je boljše in so časi, ko je slabše. Trenutno so časi, ko je zelo slabo, ker globalizacija in kapital v resnici vsiljujeta nekulturo in nekulturno obnašanje. Trenutno se borimo proti odnosu politike in slabi jezikovni kulturi, in novinarski kulturi, kulturi v gospodarstvu … kultura je podstat družbe in temelj družbenih diskurzov, to ni nekaj, kar pride na koncu, na repu,'' je pojasnil osnovni namen akcije Gal Gjurin.
Na vlaku, ki je peljal od Ljubljane do Jesenic, je sedelo okoli 250 kulturnikov, med njimi, pisatelji, filmarji, gledališčniki, glasbeniki, ki so s politično neodvisno akcijo želeli opozoriti na mačehovski odnos države do kulture. ''Kultura je nad politiko, je naše osnovno sporočilo,'' je v pogovoru z Danilo Hradil Kuplen dejal Gjurin. Kulturniki so namreč strankam poslali osem konkretnih vprašanj glede kulture, na katera pa niso dobili konkretnih odgovorov. Prav tako bodo vse zbrane pobude, ideje in zahteve podali novi vladi, ko bo ta operativno sposobna.
''Mi nismo tu zato, ker bi radi več denarja, posledično bi bilo to sicer dobro, ker mi živimo od tega oziroma, če se hočeš promovirati, rabiš neka sredstva. Mi govorimo o (ne)odnosu, ker ta šele v resnici lahko prinese pošten denar. Ko imamo razčiščeno v podrasti, šele takrat lahko raste dober gozd. V našem primeru kultura kot družbeni diskurz ni spoštovana.''
Akcija Zadnji vlak za kulturo je prva akcija v seriji opozorilnih akcij. ''Mi mislimo nadaljevati, ker se nam ne zdi prav, da je tak odnos do naroda. Na koncu, v redu, smo mi umetniki in vsi, ki delamo v kulturi. Ampak, to ni klic za nas, to je klic za Slovenijo! To je klic za vse tiste, ki se šele bodo rodili in bodo mislili, da je nekulturnost neka naravna oblika bivanja. Pa ni. Naravna oblika bivanja je v resnici kulturnost, ker smo ljudje. Če smo Slovenci, potem dajmo kaj narediti za to!'', je še dejal Gal Gjurin, ki ste ga izglasovali za Ime tedna.
Preostali kandidati so bili:
Alen Kobilica, pobudnik projekta Vidim cilj, ki slepe in slabovidne spodbuja k športni aktivnosti, pomaga pri načrtovanju in izvedbi treningov ter pri udeležbi na tekmovanjih
Zoran Janković, ki je s svojo listo postal presenetljivi zmagovalec prvih predčasnih volitev v samostojni Sloveniji, ki bodo ostale v spominu tudi zato, ker so za eno uro podaljšali volilni molk
Tadej Bajd, eden od petih avtorjev knjige Robotics, ki jo je ameriška ugledna revija Choice umestila v izbor najboljših akademskih publikacij z vsega sveta, kar je veliko priznanje za slovensko znanost
Damijan Ružič, dobitnik treh nagrad na četrtem mednarodnem sejmu inovacij Bližnjega vzhoda v Kuvajtu, med njimi zlate medalje za set za trening borilnih veščin
Ime tedna je Gal Gjurin, eden od pobudnikov protestne akcije Zadnji vlak za kulturo, na kateri so različni ustvarjalci na obletnico Prešernovega rojstva izrazili skrb glede razmer v kulturi in zahtevali, da mora biti ta nad politiko, sistemom in državo.
''Najbolj nas skrbi odnos do kulture in splošna nekulturnost. Gre za amplitudo. So časi, ko je boljše in so časi, ko je slabše. Trenutno so časi, ko je zelo slabo, ker globalizacija in kapital v resnici vsiljujeta nekulturo in nekulturno obnašanje. Trenutno se borimo proti odnosu politike in slabi jezikovni kulturi, in novinarski kulturi, kulturi v gospodarstvu … kultura je podstat družbe in temelj družbenih diskurzov, to ni nekaj, kar pride na koncu, na repu,'' je pojasnil osnovni namen akcije Gal Gjurin.
Na vlaku, ki je peljal od Ljubljane do Jesenic, je sedelo okoli 250 kulturnikov, med njimi, pisatelji, filmarji, gledališčniki, glasbeniki, ki so s politično neodvisno akcijo želeli opozoriti na mačehovski odnos države do kulture. ''Kultura je nad politiko, je naše osnovno sporočilo,'' je v pogovoru z Danilo Hradil Kuplen dejal Gjurin. Kulturniki so namreč strankam poslali osem konkretnih vprašanj glede kulture, na katera pa niso dobili konkretnih odgovorov. Prav tako bodo vse zbrane pobude, ideje in zahteve podali novi vladi, ko bo ta operativno sposobna.
''Mi nismo tu zato, ker bi radi več denarja, posledično bi bilo to sicer dobro, ker mi živimo od tega oziroma, če se hočeš promovirati, rabiš neka sredstva. Mi govorimo o (ne)odnosu, ker ta šele v resnici lahko prinese pošten denar. Ko imamo razčiščeno v podrasti, šele takrat lahko raste dober gozd. V našem primeru kultura kot družbeni diskurz ni spoštovana.''
Akcija Zadnji vlak za kulturo je prva akcija v seriji opozorilnih akcij. ''Mi mislimo nadaljevati, ker se nam ne zdi prav, da je tak odnos do naroda. Na koncu, v redu, smo mi umetniki in vsi, ki delamo v kulturi. Ampak, to ni klic za nas, to je klic za Slovenijo! To je klic za vse tiste, ki se šele bodo rodili in bodo mislili, da je nekulturnost neka naravna oblika bivanja. Pa ni. Naravna oblika bivanja je v resnici kulturnost, ker smo ljudje. Če smo Slovenci, potem dajmo kaj narediti za to!'', je še dejal Gal Gjurin, ki ste ga izglasovali za Ime tedna.
Preostali kandidati so bili:
Alen Kobilica, pobudnik projekta Vidim cilj, ki slepe in slabovidne spodbuja k športni aktivnosti, pomaga pri načrtovanju in izvedbi treningov ter pri udeležbi na tekmovanjih
Zoran Janković, ki je s svojo listo postal presenetljivi zmagovalec prvih predčasnih volitev v samostojni Sloveniji, ki bodo ostale v spominu tudi zato, ker so za eno uro podaljšali volilni molk
Tadej Bajd, eden od petih avtorjev knjige Robotics, ki jo je ameriška ugledna revija Choice umestila v izbor najboljših akademskih publikacij z vsega sveta, kar je veliko priznanje za slovensko znanost
Damijan Ružič, dobitnik treh nagrad na četrtem mednarodnem sejmu inovacij Bližnjega vzhoda v Kuvajtu, med njimi zlate medalje za set za trening borilnih veščin
Za Ime tedna ste izbrali Urško Sršen, soustanoviteljico startup podjetja Bellabeat, ki razvija visokotehnološke naprave za spremljanje nosečnosti. V Londonu je v sklopu prestižnih Europas nagrad, prejela priznanje za najboljše mlado evropsko podjetje na področju zdravstva.
Luka Stepan, kreativni direktor agencije Gigodesign, ki je seriji nagrajenih izdelkov dodal še Elanove smuči Amphibia 16 Ti 2 Fusion in SLX Fusion. Zanje je prejel Red dot, najprestižnejšo oblikovalsko nagrado na svetu.
Novo ime tedna je Maja Plaz, predsednica Društva SOS-telefon, ki mu je predsednik države podelil medaljo za zasluge. SOS-telefon že 25 let sistematično in strokovno pomaga ženskam in otrokom, žrtvam nasilja, ter opozarja širšo javnost o nesprejemljivosti nasilja.
Ime tedna je postal Franc Gornik, dirigent in zborovodja Partizanskega pevskega zbora iz Ljubljane. V zboru, ki ima že več kot 2000 nastopov, z zagnanim delom ohranja izvirno partizansko in domoljubno pesem iz zgodovine zadnjih sto let.
Ime tedna je postal Rudi Rauch, planinec in vodnik iz Tolmina, ki je v svoji 40 letni karieri na več kot 200 pohodov popeljal že več kot 14 tisoč pohodnikov. Še vedno aktiven planinec je pred kratkim praznoval 80 letnico. “Mojih 80 let me pri pohodih sicer malo ovira, ampak tega nočem priznati.”
Ivana Leskovec, direktorica Mestnega muzeja Idrija, je za Partizansko bolnico Franja prejela Znak evropske dediščine. Z njim širijo prepoznavnost spomeniškega območja, ki je imelo pomembno vlogo v kulturni zgodovini Evrope.
Ime tedna je postal Sašo Hribar, ki je z zdajšnjimi in nekdanjimi sodelavci Radia Ga Ga praznoval četrt stoletja te kultne radijske oddaje. Avtorski projekt politične in družbene satire je do zdaj prejel dva viktorja in Ježkovo nagrado, 6 viktorjev pa je prejel Sašo kot radijski voditelj.
Za ime tedna ste izbrali Valterja Mlekuža, župana občine Bovec, ki je po dolgi agoniji smučišča Kanin le podpisal pogodbo o prenosu krožne kabinske žičnice in restavracije na Kaninu na občino. To je prvi, a najpomembnejši korak k oživitvi našega najvišjega in edinega čezmejno povezanega smučišča v Sloveniji, kot očitno tudi turizma v Bovcu.
Ime tedna so Andreja Pader, Gaia Asta, Petra Greiner in Spomenka Valušnik, štiri mame, ki se ob rojstvu svojega otroka, drugačnega od vrstnikov, niso predale malodušju, pač pa se odločno borijo za boljšo oskrbo in prihodnost svojih in drugih otrok s posebnimi potrebami. Vsem štirim je predsednik republike podelil jabolko navdiha.
Ime tedna je postal Žan Košir, deskar na snegu, ki je s sobotno zmago v paralelnem veleslalomu na Japonskem osvojil mali kristalni globus, z nedeljsko slalomsko zmago pa si je prvič zagotovil tudi veliki kristalni globus za skupno zmago v svetovnem pokalu.
Ime tedna je postala Marjana Lipovšek, vrhunska mezzosopranistka, ki je v avstrijski prestolnici kot prva Slovenka prejela zlato medaljo za svoj prispevek h kulturnemu razvoju in kulturni podobi zvezne dežele Dunaj.
Andrea Massi, vodja ekipe Tine Maze, ki je z dolgoletnim strokovnim delom odločilno prispeval k njeni šampionski karieri, v kateri je osvojila tudi 13 kolajn na velikih tekmovanjih, od tega kar 6 zlatih. Na pravkar končanem svetovnem prvenstvu je naveza Maze – Massi poskrbela za 3 medalje.
me tega tedna je postal Jernej Lorenci, režiser, ki s predstavo Iliada ni le združil SNG Dramo Ljubljana, Mestno gledališče ljubljansko in Cankarjev dom, temveč zaradi svojevrstne umetniške sugestivnosti, z njo tudi presegel oznako gledališkega dogodka.
Ime tedna je postal Filip Flisar, smučar prostega sloga, ki je postal prvi Slovenec z naslovom svetovnega prvaka v krosu. “Kolajna je varno shranjena, ima pa malo vonja po penini,” pravi in dodaja, da so se po tekmi kar dobro zabavali. “Na avtobusu na poti nazaj so bili sami pravi kalibri – dobro smo se veselili, čeprav jih je bilo nekaj že precej utrujenih.”
Ime tedna je postal Bojan Vrtovec, vodja oddelka za napredovalo srčno popuščanje in transplantacijo srca na UKC Ljubljana. Po zaslugi njegovih predhodnikov, njega in njegovih kolegov je 25 let po prvi presaditvi srca danes v Sloveniji odlično razvita transplantacijska dejavnost, po številu transplantacij srca na milijon prebivalcev pa smo celo na samem vrhu na svetu.
Neveljaven email naslov