Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ime tedna je Gal Gjurin, eden od pobudnikov protestne akcije Zadnji vlak za kulturo, na kateri so različni ustvarjalci na obletnico Prešernovega rojstva izrazili skrb glede razmer v kulturi in zahtevali, da mora biti ta nad politiko, sistemom in državo.
''Najbolj nas skrbi odnos do kulture in splošna nekulturnost. Gre za amplitudo. So časi, ko je boljše in so časi, ko je slabše. Trenutno so časi, ko je zelo slabo, ker globalizacija in kapital v resnici vsiljujeta nekulturo in nekulturno obnašanje. Trenutno se borimo proti odnosu politike in slabi jezikovni kulturi, in novinarski kulturi, kulturi v gospodarstvu … kultura je podstat družbe in temelj družbenih diskurzov, to ni nekaj, kar pride na koncu, na repu,'' je pojasnil osnovni namen akcije Gal Gjurin.
Na vlaku, ki je peljal od Ljubljane do Jesenic, je sedelo okoli 250 kulturnikov, med njimi, pisatelji, filmarji, gledališčniki, glasbeniki, ki so s politično neodvisno akcijo želeli opozoriti na mačehovski odnos države do kulture. ''Kultura je nad politiko, je naše osnovno sporočilo,'' je v pogovoru z Danilo Hradil Kuplen dejal Gjurin. Kulturniki so namreč strankam poslali osem konkretnih vprašanj glede kulture, na katera pa niso dobili konkretnih odgovorov. Prav tako bodo vse zbrane pobude, ideje in zahteve podali novi vladi, ko bo ta operativno sposobna.
''Mi nismo tu zato, ker bi radi več denarja, posledično bi bilo to sicer dobro, ker mi živimo od tega oziroma, če se hočeš promovirati, rabiš neka sredstva. Mi govorimo o (ne)odnosu, ker ta šele v resnici lahko prinese pošten denar. Ko imamo razčiščeno v podrasti, šele takrat lahko raste dober gozd. V našem primeru kultura kot družbeni diskurz ni spoštovana.''
Akcija Zadnji vlak za kulturo je prva akcija v seriji opozorilnih akcij. ''Mi mislimo nadaljevati, ker se nam ne zdi prav, da je tak odnos do naroda. Na koncu, v redu, smo mi umetniki in vsi, ki delamo v kulturi. Ampak, to ni klic za nas, to je klic za Slovenijo! To je klic za vse tiste, ki se šele bodo rodili in bodo mislili, da je nekulturnost neka naravna oblika bivanja. Pa ni. Naravna oblika bivanja je v resnici kulturnost, ker smo ljudje. Če smo Slovenci, potem dajmo kaj narediti za to!'', je še dejal Gal Gjurin, ki ste ga izglasovali za Ime tedna.
Preostali kandidati so bili:
Alen Kobilica, pobudnik projekta Vidim cilj, ki slepe in slabovidne spodbuja k športni aktivnosti, pomaga pri načrtovanju in izvedbi treningov ter pri udeležbi na tekmovanjih
Zoran Janković, ki je s svojo listo postal presenetljivi zmagovalec prvih predčasnih volitev v samostojni Sloveniji, ki bodo ostale v spominu tudi zato, ker so za eno uro podaljšali volilni molk
Tadej Bajd, eden od petih avtorjev knjige Robotics, ki jo je ameriška ugledna revija Choice umestila v izbor najboljših akademskih publikacij z vsega sveta, kar je veliko priznanje za slovensko znanost
Damijan Ružič, dobitnik treh nagrad na četrtem mednarodnem sejmu inovacij Bližnjega vzhoda v Kuvajtu, med njimi zlate medalje za set za trening borilnih veščin
Ime tedna je Gal Gjurin, eden od pobudnikov protestne akcije Zadnji vlak za kulturo, na kateri so različni ustvarjalci na obletnico Prešernovega rojstva izrazili skrb glede razmer v kulturi in zahtevali, da mora biti ta nad politiko, sistemom in državo.
''Najbolj nas skrbi odnos do kulture in splošna nekulturnost. Gre za amplitudo. So časi, ko je boljše in so časi, ko je slabše. Trenutno so časi, ko je zelo slabo, ker globalizacija in kapital v resnici vsiljujeta nekulturo in nekulturno obnašanje. Trenutno se borimo proti odnosu politike in slabi jezikovni kulturi, in novinarski kulturi, kulturi v gospodarstvu … kultura je podstat družbe in temelj družbenih diskurzov, to ni nekaj, kar pride na koncu, na repu,'' je pojasnil osnovni namen akcije Gal Gjurin.
Na vlaku, ki je peljal od Ljubljane do Jesenic, je sedelo okoli 250 kulturnikov, med njimi, pisatelji, filmarji, gledališčniki, glasbeniki, ki so s politično neodvisno akcijo želeli opozoriti na mačehovski odnos države do kulture. ''Kultura je nad politiko, je naše osnovno sporočilo,'' je v pogovoru z Danilo Hradil Kuplen dejal Gjurin. Kulturniki so namreč strankam poslali osem konkretnih vprašanj glede kulture, na katera pa niso dobili konkretnih odgovorov. Prav tako bodo vse zbrane pobude, ideje in zahteve podali novi vladi, ko bo ta operativno sposobna.
''Mi nismo tu zato, ker bi radi več denarja, posledično bi bilo to sicer dobro, ker mi živimo od tega oziroma, če se hočeš promovirati, rabiš neka sredstva. Mi govorimo o (ne)odnosu, ker ta šele v resnici lahko prinese pošten denar. Ko imamo razčiščeno v podrasti, šele takrat lahko raste dober gozd. V našem primeru kultura kot družbeni diskurz ni spoštovana.''
Akcija Zadnji vlak za kulturo je prva akcija v seriji opozorilnih akcij. ''Mi mislimo nadaljevati, ker se nam ne zdi prav, da je tak odnos do naroda. Na koncu, v redu, smo mi umetniki in vsi, ki delamo v kulturi. Ampak, to ni klic za nas, to je klic za Slovenijo! To je klic za vse tiste, ki se šele bodo rodili in bodo mislili, da je nekulturnost neka naravna oblika bivanja. Pa ni. Naravna oblika bivanja je v resnici kulturnost, ker smo ljudje. Če smo Slovenci, potem dajmo kaj narediti za to!'', je še dejal Gal Gjurin, ki ste ga izglasovali za Ime tedna.
Preostali kandidati so bili:
Alen Kobilica, pobudnik projekta Vidim cilj, ki slepe in slabovidne spodbuja k športni aktivnosti, pomaga pri načrtovanju in izvedbi treningov ter pri udeležbi na tekmovanjih
Zoran Janković, ki je s svojo listo postal presenetljivi zmagovalec prvih predčasnih volitev v samostojni Sloveniji, ki bodo ostale v spominu tudi zato, ker so za eno uro podaljšali volilni molk
Tadej Bajd, eden od petih avtorjev knjige Robotics, ki jo je ameriška ugledna revija Choice umestila v izbor najboljših akademskih publikacij z vsega sveta, kar je veliko priznanje za slovensko znanost
Damijan Ružič, dobitnik treh nagrad na četrtem mednarodnem sejmu inovacij Bližnjega vzhoda v Kuvajtu, med njimi zlate medalje za set za trening borilnih veščin
Ime tedna je Domen Mongus, raziskovalec na mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Z ekipo so razvili najnatančnejši algoritem na svetu, s katerim v podatkih iz laserskih merilnikov prepoznajo stavbe, teren in celo posamezna drevesa.
18.12. smo pripravili zaključek celoletne akcije Ime tedna in na prireditvi v Kinu Šiška izbrali Ime leta..
Novo Ime tedna na Valu 202 Igor Akrapovič je izdelovalec vrhunskih izpušnih sistemov, ki so ga na BMW-jevem razstavnem prostoru na enem najvplivnejših avtomobilskih sejmov na svetu v Ženevi predstavili ob svojem športnem modelu BMV Alpina. Filozofija podjetja Akrapovič, d. d., ki je bilo ustanovljeno pred 21 leti, temelji na perfekcionizmu, tehnološki superiornosti in predanosti avto-moto športu. Kako tudi ne, saj so njegovi poslovni partnerji predvsem Nemci in Japonci, ti pa veljajo za izjemno odgovorne in natančne.
Ime tedna je po vašem izboru postala Špela Rogelj, smučarska skakalka, ki je presenetila na uvodni tekmi svetovnega pokala v norveškem Lillehammerju, premagala vso konkurenco in tako dosegla prvo zmago za slovensko žensko skakanje v svetovnem pokalu.
Ime tedna je Katja Zabukovec Kerin, predsednica Društva za nenasilno komunikacijo, ki je ob pomoči drugih nevladnih organizacij in z nenehnim opozarjanjem pripomogla, da je vlada RS vendarle vzpostavila pogoje za ratifikacijo t.i. Istanbulske konvencije in se zavezala k preprečevanju in sankcioniranju vseh oblik nasilja nad ženskami.
Ime tedna je postal Tone Čelič, mladenič, ki se je sredi novembra sredi Novega mesta, po tem ko je slišal obupane klice na pomoč, brez razmišljanja pognal v hladno vodo in iz potapljajočega se vozila rešil voznico.
Ime tedna je postal Marko Radmilovič, kolumnist, režiser in avtor Zapisov iz močvirja, glose na Valu 202, v kateri se ob torkih popoldne kritično loteva družbeno političnih tem. Za obsežen ustvarjalni opus, ki sledi tradiciji Ježkovega izročila, je prejel nagrado Frana Milčinskega Ježka.
Ime tedna je postal Simon Burja, ki mu je z ekipo jamarjev v Renejevem breznu na Kaninu uspel ekstremen jamarsko-potapljaški podvig tudi v svetovnem merilu – jamarji so se spustili več kot 1,2 kilometra globoko v brezno, od tam pa se je Simon v poplavljen sifonski rov potopil še 82 metrov globoko.
Za ime tedna ste tokrat izglasovali Nadyo Bychkovo in Miho Vodičarja, plesni par, ki je v plesni kombinaciji v Latviji osvojil naziv svetovnih prvakov.
Ime tedna so postali Luka Lindič, Marko Prezelj in Aleš Česen, alpinisti, ki so v indijski Himalaji splezali že nekajkrat alpinistično neuspešno “napadeno” novo smer v severni steni Hagshuja, označeno z najvišjo težavnostno stopnjo, kar je najpomembnejši slovenski alpinistični dosežek letos.
Ime tedna je postal direktor ribniškega podjetja Riko, ki je s svojimi montažnimi hišami prepričal tudi velikega modnega oblikovalca Philippe Starcka.
Za Ime tedna ste izbrali Leona Mahniča, kamnoseka, ki je v Franciji na tekmovanju mladih v poklicnih spretnostih Euroskills, osvojil srebrno medaljo v kamnoseštvu. V 41 panogah se je pomerilo več kot 400 mladih iz 24 držav.
Ime tedna je postala Laura Unuk, 14-letna šahistka, ki je v Južni Afriki osvojila naslov svetovne prvakinje v konkurenci do 16 let, kar je zgodovinski uspeh za slovenski šah. Kljub mladosti je že dve leti članica slovenske ženske članske reprezentance.
Vsak ponedeljek izbiramo Ime tedna, nekoga, ki je v minulem tednu naredil korak dlje, stopil iz povprečja, dosegel več.
Ime tedna je postal Marcel Štefančič, jr., dobitnik letošnje nagrade Marjana Rožanca nagrade za najboljšo esejistično zbirko minulega leta. Prejel jo je za družbeno kritično knjigo Kdor prej umre, bo dlje mrtev, v kateri govori o tem, kako človek v imenu svobode postaja suženj trga in finančnih interesov.
Za Ime tedna ste izbrali Jureta Zdovca, selektorja slovenske košarkarske reprezentance, ki mu je na SP v Španiji uspelo povezati pomlajeno ekipo in osvojiti 7. mesto. S tem je slovensko košarko utrdil med svetovno elito in postavil temelje za prihodnje EP.
Največ glasov je dobil Martin Knez z Inštituta za raziskovanje krasa, eden najbolj zaslužnih, da je Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo v Postojni imenovala prvi Unescov sedež v Sloveniji. Med 800 sedeži v 132 državah je eden redkih, ki se ukvarja z naravoslovjem in izobraževanjem ter edini, ki se ukvarja s krasoslovjem.
Neveljaven email naslov