Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gostili smo medijskega poznavalca Richarda Barbrooka, ki razstavlja v Projektnem prostoru v Aksiomi v Ljubljani.
Vedno ga je zanimal pogled na preteklost. Pravi, da se nam zdaj zdijo Združene države Amerike in Rusija različni državi. Ko pa se bomo čez dvesto let ozrli nazaj, bomo spoznali, da sta bila to dva enaka sistema. Njun industrijski razvoj, centralizirana ureditev s številno vlado in velikanskimi korporacijami ter vohunskimi agencijami … vse je enako. Tako trdi britanski sociolog dr. Richard Barbrook, profesor na Univerzi v Westminstru in strokovnjak na področju medijev, ki se je v devetdesetih ukvarjal tudi z medijsko zakonodajo znotraj EU. V projektnem prostoru v Aksiomi razstavlja projekt Igra vojne.
Že od nekdaj namreč občuduje Guya Deborda, ki je ustvaril igro z naslovom Vojna iger. Tako je po tem vzorcu nastala večnacionalna skupina umetnikov – med katerimi je tudi Barbrook, in ta je leta 2007 ustanovila skupino Class Wargames. Igranje vojnih družabnih iger je v tem primeru prostor za urjenje kibernetskih komunističnih upornikov prihodnosti.
“Debord je bil zelo aktiven v demonstracijah maja leta 1968 v Parizu. Večina iger o vojnah govori o bitki pri Borodinu septembra 1812, kjer je Napoleon slavil nad Rusi, ali o bitki za Stalingrad, ki je potekala med drugo svetovno vojno. Toda on je želel ustvariti nekaj drugačnega. To je nekakšna abstraktna različica Napoleonovega vojskovanja in seveda ni običajna vojna igra. Vojaki se ne pobijajo med sabo, ampak gre za prekinjanje komunikacijskih omrežij.”
Barbrook se ukvarja tudi s kritiko nekaterih družbenih stanj. Esej The California Ideology oziroma Kalifornijska ideologija, ki sta ga napisala z medijskim teoretikom Andyjem Cameronom, je bil nekakšna kritika zahodnoobalne neoliberalne stranke, članek z naslovom Namišljena prihodnost pa govori predvsem o tem, kako politika vpliva na nadziranje našega početja na internetu. O tem tudi sicer veliko piše. Ob vprašanju, ali živimo v internetnem Panoptikonu odvrne, da je zelo težko prisluškovati in slediti 7 milijardam ljudi in točno vedeti, kaj kdo počne, poskuša pa internetne lahkomiselneže tudi naučiti obnašanja na internetu.
“Pišem nekakšen Internetni zakonik, ki opisuje, kako zavarovati našo avtonomijo in kako spodbujati skupno prizadevanje za boljši internet. Seveda vsi želimo deliti svoje stvari z drugimi, vendar pa nočemo, da jih vohunske agencije uporabijo proti nam. Ta dokument bo zajemal predvsem napotke, kako se obnašati, da ne bomo zanimivi za vohune.”
Za to si prizadeva tudi, ker je bil sam žrtev vohunske politike. V osemdesetih letih je bil Barbrook soustanovitelj piratskega radia Spectrum v Londonu v Veliki Britaniji. To je bil po njegovem mnenju precej nevpliven, multikulturni radio, na katerem so besedo dobile številne etnične skupine na otoku. Seveda ni ogrožal nikogar, pa vendar je njihovo oddajanje šlo v nos takratni vladi.
“V 70. letih je obstajalo veliko tako rekoč “naredi si sam” medijev, zato sva s prijateljem ustanovila piratski radio. V 80. letih je v Veliki Britaniji veljala zelo radikalna politika za radie, saj je bila takrat predsednica vlade Margharet Thatcher. Britanska vohunska agencija mi je šest mesecev prisluškovala po telefonu. Mi samo želeli dati besedo imigrantom in beguncem. Zanimale so nas le njihove zgodbe.”
Medijski poznavalec Richard Barbrook kot pisec člankov, nekakšnih »internetnih« zakonov in soustanovitelj piratskega radia, trdi, da bi za razumevanje zdajšnjega časa morali razumeti preteklost … in kot poznavalec zgodovine ter nekdanji radijec pravi, da se radiu obeta pravi razcvet …
“Včasih si moral kakšne posebne radijske oddaje poslušati ob enih ponoči. Zdaj pa lahko rečem, da radijske postaje doživljajo pravo renesanso od pojava interneta naprej, predvsem zaradi podkastov. Ta možnost, da lahko oddajo poslušaš kadarkoli si zaželiš, in to, da lahko poslušaš oddaje, ki so bile v etru pred nekaj leti, je odlično. Radio se je pomladil, zahvala za to pa gre internetu.”
Gostili smo medijskega poznavalca Richarda Barbrooka, ki razstavlja v Projektnem prostoru v Aksiomi v Ljubljani.
Vedno ga je zanimal pogled na preteklost. Pravi, da se nam zdaj zdijo Združene države Amerike in Rusija različni državi. Ko pa se bomo čez dvesto let ozrli nazaj, bomo spoznali, da sta bila to dva enaka sistema. Njun industrijski razvoj, centralizirana ureditev s številno vlado in velikanskimi korporacijami ter vohunskimi agencijami … vse je enako. Tako trdi britanski sociolog dr. Richard Barbrook, profesor na Univerzi v Westminstru in strokovnjak na področju medijev, ki se je v devetdesetih ukvarjal tudi z medijsko zakonodajo znotraj EU. V projektnem prostoru v Aksiomi razstavlja projekt Igra vojne.
Že od nekdaj namreč občuduje Guya Deborda, ki je ustvaril igro z naslovom Vojna iger. Tako je po tem vzorcu nastala večnacionalna skupina umetnikov – med katerimi je tudi Barbrook, in ta je leta 2007 ustanovila skupino Class Wargames. Igranje vojnih družabnih iger je v tem primeru prostor za urjenje kibernetskih komunističnih upornikov prihodnosti.
“Debord je bil zelo aktiven v demonstracijah maja leta 1968 v Parizu. Večina iger o vojnah govori o bitki pri Borodinu septembra 1812, kjer je Napoleon slavil nad Rusi, ali o bitki za Stalingrad, ki je potekala med drugo svetovno vojno. Toda on je želel ustvariti nekaj drugačnega. To je nekakšna abstraktna različica Napoleonovega vojskovanja in seveda ni običajna vojna igra. Vojaki se ne pobijajo med sabo, ampak gre za prekinjanje komunikacijskih omrežij.”
Barbrook se ukvarja tudi s kritiko nekaterih družbenih stanj. Esej The California Ideology oziroma Kalifornijska ideologija, ki sta ga napisala z medijskim teoretikom Andyjem Cameronom, je bil nekakšna kritika zahodnoobalne neoliberalne stranke, članek z naslovom Namišljena prihodnost pa govori predvsem o tem, kako politika vpliva na nadziranje našega početja na internetu. O tem tudi sicer veliko piše. Ob vprašanju, ali živimo v internetnem Panoptikonu odvrne, da je zelo težko prisluškovati in slediti 7 milijardam ljudi in točno vedeti, kaj kdo počne, poskuša pa internetne lahkomiselneže tudi naučiti obnašanja na internetu.
“Pišem nekakšen Internetni zakonik, ki opisuje, kako zavarovati našo avtonomijo in kako spodbujati skupno prizadevanje za boljši internet. Seveda vsi želimo deliti svoje stvari z drugimi, vendar pa nočemo, da jih vohunske agencije uporabijo proti nam. Ta dokument bo zajemal predvsem napotke, kako se obnašati, da ne bomo zanimivi za vohune.”
Za to si prizadeva tudi, ker je bil sam žrtev vohunske politike. V osemdesetih letih je bil Barbrook soustanovitelj piratskega radia Spectrum v Londonu v Veliki Britaniji. To je bil po njegovem mnenju precej nevpliven, multikulturni radio, na katerem so besedo dobile številne etnične skupine na otoku. Seveda ni ogrožal nikogar, pa vendar je njihovo oddajanje šlo v nos takratni vladi.
“V 70. letih je obstajalo veliko tako rekoč “naredi si sam” medijev, zato sva s prijateljem ustanovila piratski radio. V 80. letih je v Veliki Britaniji veljala zelo radikalna politika za radie, saj je bila takrat predsednica vlade Margharet Thatcher. Britanska vohunska agencija mi je šest mesecev prisluškovala po telefonu. Mi samo želeli dati besedo imigrantom in beguncem. Zanimale so nas le njihove zgodbe.”
Medijski poznavalec Richard Barbrook kot pisec člankov, nekakšnih »internetnih« zakonov in soustanovitelj piratskega radia, trdi, da bi za razumevanje zdajšnjega časa morali razumeti preteklost … in kot poznavalec zgodovine ter nekdanji radijec pravi, da se radiu obeta pravi razcvet …
“Včasih si moral kakšne posebne radijske oddaje poslušati ob enih ponoči. Zdaj pa lahko rečem, da radijske postaje doživljajo pravo renesanso od pojava interneta naprej, predvsem zaradi podkastov. Ta možnost, da lahko oddajo poslušaš kadarkoli si zaželiš, in to, da lahko poslušaš oddaje, ki so bile v etru pred nekaj leti, je odlično. Radio se je pomladil, zahvala za to pa gre internetu.”
Začel se je 18. pripovedovalski festival Pravljice danes, v Lutkovnem gledališču Maribor imajo novo lutkovno predstavo O vili, ki vidi v temi, v SNG Opera in balet Ljubljana pa je na oder stopila Carmen.
V SNG Nova Gorica bodo premierno odigrali predstavo Tartuffe komediografa Jeana-Baptista Poquelina Moliera v režiji Vita Tauferja. Požrešnost je naslov serije fotografij, ki jo fotograf Uroš Abram od danes, 12. marca, do 8. aprila predstavlja v Galeriji Fotografija v Ljubljani. V Muzeju novejše zgodovine Slovenije pa si lahko v okviru postavitve Take vojne si nismo predstavljali do 5. maja ogledate razstavo Živalski mrtvaški ples avtorjev Katarine Toman Kracina in Društva za domače raziskave.
Premiera lutkovne zazibanke ''Lučka, grah in pero'' avtorice in režiserke Katje Povše na Odru pod zvezdami v Lutkovnem gledališču Ljubljana. V Bežigrajski galeriji 2 v Ljubljani razstava ''OM produkcija 40 let (1975-2015), Film, video, fotografija, elektrografija'' od 11. marca do 7. Aprila predstavlja prvi retrospektivni pregled delovanja OM produkcije, izrazito avantgardne umetniške produkcije pri nas. 17. Festival dokumentarnega filma v Ljubljani: film Goli mlade hrvaške avtorice Tihe K. Gudac, ki je 6 let snemala in montirala filmski material, da bi povedala prepričljivo zgodbo o svojem dedu, ki je bil eden od številnih političnih zapornikov v zloglasnem kazenskem taborišču na Golem otoku.
Premiera lutkovne zazibanke ''Lučka, grah in pero'' avtorice in režiserke Katje Povše na Odru pod zvezdami v Lutkovnem gledališču Ljubljana. V Bežigrajski galeriji 2 v Ljubljani razstava ''OM produkcija 40 let (1975-2015), Film, video, fotografija, elektrografija'' od 11. marca do 7. Aprila predstavlja prvi retrospektivni pregled delovanja OM produkcije, izrazito avantgardne umetniške produkcije pri nas. 17. Festival dokumentarnega filma v Ljubljani: film Goli mlade hrvaške avtorice Tihe K. Gudac, ki je 6 let snemala in montirala filmski material, da bi povedala prepričljivo zgodbo o svojem dedu, ki je bil eden od številnih političnih zapornikov v zloglasnem kazenskem taborišču na Golem otoku.
Kaj prinaša 17. Festival dokumentarnega filma, kaj se bo dogajalo na avdiovizualnem dogodku Obrazi glasov/Šum Irene tomažin in o razstavi Sava, Donava in Drina.
Premiera baleta Labodje jezero, Slovenskega narodnega gledališča Maribor in razstava o vesolju v Ljubljani.
''Arhivi - zakladnice spomina'' je naslov razstave, ki jo bodo ob 18-ih odprli v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova v Ljubljani. Pregledna razstava slovenske arhivske dediščine je skupen projekt 10ih arhivov – sedmih državnih in treh cerkvenih, ki hranijo gradivo od 9. stoletja do današnjih dni.. Arhivi na ogled postavljajo tisto najdragocenejše, najpomembnejše in najlepše, kar hranijo. ''Zgodovina knjige skozi knjige: Od prvih zapisov do e-knjige'', delo Rodericka Cavea in Sare Ayad, ki je izšlo pri založbi UMco, prinaša pet tisočletij pripovedi o knjigi.
V Kulturnicah tokrat o dveh festivalih: začenjata se 16. mednarodni feministični in queerovski festival Rdeče zore in Mali ogledni festival uličnega gledališča. Predstavili pa bomo tudi novo plesno premiero POZOR HUD PLES 2: VRNITEV LEGEND.
V Ljubljani se nadaljuje Fabula in začenja Corners. V četrtem dnevu 12. festivala Literature sveta – Fabula bodo trije dogodki: ''Pišem, torej sem'', ''Kdo zdaj tu laže'' in Finale Proznih mnogobojev. Corners – Turning Europe Inside Out (Obrnimo Evropo od znotraj navzven) je inovativna sodelovalna platforma umetnikov in občinstev z robov Evrope, ki se danes začenja v desetih evropskih mestih: Stockholmu, Donostiji oz./San Sebastiánu, Newcastlu na reki Tyne, Zagrebu, Reki, Beogradu, Gdańsku in Bariju in Ljubljani. Corners v Ljubljani vodi Zavod Exodos.
Festival Literaure sveta - Fabula 2015 Krstna uprizoritev predstave Neki novi tipi v Mestnem gledališču ljubljanskem 46. pevska revija Primorska poje
Literatura: Drame je naslov prve knjige dram Emila Filipčiča, pisatelja, performerja in igralca, ki je zaznamoval slovensko dramatiko konec 20. stoletja. V knjigi je devet izbranih Filipčičevih dram – od Keglerja do Sužnja akcije. Kako postati človek je knjiga Aleša Debeljaka. Pesnik in esejist je objavil osem knjig poezije in štirinajst knjig esejev. Kako postati človek je knjiga, ki je novost v avtorjem ustvarjalnem opusu. Ljubezen skozi zgodovino je delo Katarine Majerhold, filozofinje, ki že dobrih dvajset let raziskuje in se ukvarja s filozofijo čustev. Poleg treh domačih je Cankarjeva založba izdala še prevoda del tujih avtorjev: roman Ginster Siegfrieda Kracauerja, enega najpomembnejših in najproduktivnejših nemških intelektualcev, publicistov, kolumnistov, analitikov in socioloških teoretikov 20. stoletja; in delo nizozemskega zgodovinarja knjige Adriaana van der Weela Spreminjanje naše besedilne zavesti. Film: Avtošola režiserja Janeza Burgerja - premierno v Kinu Komuna v Ljubljani.
Premiere: - Krstna uprizoritev besedila Luke Martina Škofa in Blaža Rejca ''Veš poet svoj dolg?'' v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. - ''24 ur'' avtorice Larise Javernik in režiserke Mateje Kokol - prva premiera v tretji sezoni BiTeatra v Kulturnici Lutkovnega gledališča Ljubljana - ''Vsi junaki zbrani'' avtorice Drage Potočnjak v režiji Branka Potočana v Slovenskem mladinskem gledališču Razstavi: - ''Nenad Malešević: Dokumenti / Uvod v študijo prekinjanja'' v Galeriji Photon v Ljubljani - Spominska razstava del akademskega slikarja Apollonia Zvesta v Galeriji Medija v Zagorju
Koncert Jeana Sibiliusa v Kulturnem domu Domžale, začetek festivala sodobnega plesa Gibanica in nov film Jana Cvitkoviča.
Predstavili smo razstavo fotografij zidnih poslikav Tine Drčar in novosti Beletrine: Prozne mnogoboje in roman Panorama Dušana Šarotarja.
V Ljubljano, natančneje v Mini teater nocoj prihaja 1. Festival strpnosti. Se je pa zgodba za festivalom začela že pred osmimi leti v Zagrebu, takrat pod imenom Festival judovskega filma. O programu in dogajanju na festivalu sta spregovorila direktor Mini teatra Robert Waltl in Nataša Popović, ustanoviteljica zagrebškega festivala.
O prireditvi, Jaz sem voda, v spomin na pesnika Tomaža Šalamuna. Premiera dokumentarnega filma Čas za improvizacijo.
O drugem romanu slovaškega avtorja Pavola Rankova, Matere. Program kratkih filmov študentov AGRFT pod naslovom Novi novi filmi.
Pogovor z Makom Grgićem, ki je v pogovoru predstavil tudi svoj projekt Cinema Verismo.
Neveljaven email naslov