Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gostili smo medijskega poznavalca Richarda Barbrooka, ki razstavlja v Projektnem prostoru v Aksiomi v Ljubljani.
Vedno ga je zanimal pogled na preteklost. Pravi, da se nam zdaj zdijo Združene države Amerike in Rusija različni državi. Ko pa se bomo čez dvesto let ozrli nazaj, bomo spoznali, da sta bila to dva enaka sistema. Njun industrijski razvoj, centralizirana ureditev s številno vlado in velikanskimi korporacijami ter vohunskimi agencijami … vse je enako. Tako trdi britanski sociolog dr. Richard Barbrook, profesor na Univerzi v Westminstru in strokovnjak na področju medijev, ki se je v devetdesetih ukvarjal tudi z medijsko zakonodajo znotraj EU. V projektnem prostoru v Aksiomi razstavlja projekt Igra vojne.
Že od nekdaj namreč občuduje Guya Deborda, ki je ustvaril igro z naslovom Vojna iger. Tako je po tem vzorcu nastala večnacionalna skupina umetnikov – med katerimi je tudi Barbrook, in ta je leta 2007 ustanovila skupino Class Wargames. Igranje vojnih družabnih iger je v tem primeru prostor za urjenje kibernetskih komunističnih upornikov prihodnosti.
“Debord je bil zelo aktiven v demonstracijah maja leta 1968 v Parizu. Večina iger o vojnah govori o bitki pri Borodinu septembra 1812, kjer je Napoleon slavil nad Rusi, ali o bitki za Stalingrad, ki je potekala med drugo svetovno vojno. Toda on je želel ustvariti nekaj drugačnega. To je nekakšna abstraktna različica Napoleonovega vojskovanja in seveda ni običajna vojna igra. Vojaki se ne pobijajo med sabo, ampak gre za prekinjanje komunikacijskih omrežij.”
Barbrook se ukvarja tudi s kritiko nekaterih družbenih stanj. Esej The California Ideology oziroma Kalifornijska ideologija, ki sta ga napisala z medijskim teoretikom Andyjem Cameronom, je bil nekakšna kritika zahodnoobalne neoliberalne stranke, članek z naslovom Namišljena prihodnost pa govori predvsem o tem, kako politika vpliva na nadziranje našega početja na internetu. O tem tudi sicer veliko piše. Ob vprašanju, ali živimo v internetnem Panoptikonu odvrne, da je zelo težko prisluškovati in slediti 7 milijardam ljudi in točno vedeti, kaj kdo počne, poskuša pa internetne lahkomiselneže tudi naučiti obnašanja na internetu.
“Pišem nekakšen Internetni zakonik, ki opisuje, kako zavarovati našo avtonomijo in kako spodbujati skupno prizadevanje za boljši internet. Seveda vsi želimo deliti svoje stvari z drugimi, vendar pa nočemo, da jih vohunske agencije uporabijo proti nam. Ta dokument bo zajemal predvsem napotke, kako se obnašati, da ne bomo zanimivi za vohune.”
Za to si prizadeva tudi, ker je bil sam žrtev vohunske politike. V osemdesetih letih je bil Barbrook soustanovitelj piratskega radia Spectrum v Londonu v Veliki Britaniji. To je bil po njegovem mnenju precej nevpliven, multikulturni radio, na katerem so besedo dobile številne etnične skupine na otoku. Seveda ni ogrožal nikogar, pa vendar je njihovo oddajanje šlo v nos takratni vladi.
“V 70. letih je obstajalo veliko tako rekoč “naredi si sam” medijev, zato sva s prijateljem ustanovila piratski radio. V 80. letih je v Veliki Britaniji veljala zelo radikalna politika za radie, saj je bila takrat predsednica vlade Margharet Thatcher. Britanska vohunska agencija mi je šest mesecev prisluškovala po telefonu. Mi samo želeli dati besedo imigrantom in beguncem. Zanimale so nas le njihove zgodbe.”
Medijski poznavalec Richard Barbrook kot pisec člankov, nekakšnih »internetnih« zakonov in soustanovitelj piratskega radia, trdi, da bi za razumevanje zdajšnjega časa morali razumeti preteklost … in kot poznavalec zgodovine ter nekdanji radijec pravi, da se radiu obeta pravi razcvet …
“Včasih si moral kakšne posebne radijske oddaje poslušati ob enih ponoči. Zdaj pa lahko rečem, da radijske postaje doživljajo pravo renesanso od pojava interneta naprej, predvsem zaradi podkastov. Ta možnost, da lahko oddajo poslušaš kadarkoli si zaželiš, in to, da lahko poslušaš oddaje, ki so bile v etru pred nekaj leti, je odlično. Radio se je pomladil, zahvala za to pa gre internetu.”
Gostili smo medijskega poznavalca Richarda Barbrooka, ki razstavlja v Projektnem prostoru v Aksiomi v Ljubljani.
Vedno ga je zanimal pogled na preteklost. Pravi, da se nam zdaj zdijo Združene države Amerike in Rusija različni državi. Ko pa se bomo čez dvesto let ozrli nazaj, bomo spoznali, da sta bila to dva enaka sistema. Njun industrijski razvoj, centralizirana ureditev s številno vlado in velikanskimi korporacijami ter vohunskimi agencijami … vse je enako. Tako trdi britanski sociolog dr. Richard Barbrook, profesor na Univerzi v Westminstru in strokovnjak na področju medijev, ki se je v devetdesetih ukvarjal tudi z medijsko zakonodajo znotraj EU. V projektnem prostoru v Aksiomi razstavlja projekt Igra vojne.
Že od nekdaj namreč občuduje Guya Deborda, ki je ustvaril igro z naslovom Vojna iger. Tako je po tem vzorcu nastala večnacionalna skupina umetnikov – med katerimi je tudi Barbrook, in ta je leta 2007 ustanovila skupino Class Wargames. Igranje vojnih družabnih iger je v tem primeru prostor za urjenje kibernetskih komunističnih upornikov prihodnosti.
“Debord je bil zelo aktiven v demonstracijah maja leta 1968 v Parizu. Večina iger o vojnah govori o bitki pri Borodinu septembra 1812, kjer je Napoleon slavil nad Rusi, ali o bitki za Stalingrad, ki je potekala med drugo svetovno vojno. Toda on je želel ustvariti nekaj drugačnega. To je nekakšna abstraktna različica Napoleonovega vojskovanja in seveda ni običajna vojna igra. Vojaki se ne pobijajo med sabo, ampak gre za prekinjanje komunikacijskih omrežij.”
Barbrook se ukvarja tudi s kritiko nekaterih družbenih stanj. Esej The California Ideology oziroma Kalifornijska ideologija, ki sta ga napisala z medijskim teoretikom Andyjem Cameronom, je bil nekakšna kritika zahodnoobalne neoliberalne stranke, članek z naslovom Namišljena prihodnost pa govori predvsem o tem, kako politika vpliva na nadziranje našega početja na internetu. O tem tudi sicer veliko piše. Ob vprašanju, ali živimo v internetnem Panoptikonu odvrne, da je zelo težko prisluškovati in slediti 7 milijardam ljudi in točno vedeti, kaj kdo počne, poskuša pa internetne lahkomiselneže tudi naučiti obnašanja na internetu.
“Pišem nekakšen Internetni zakonik, ki opisuje, kako zavarovati našo avtonomijo in kako spodbujati skupno prizadevanje za boljši internet. Seveda vsi želimo deliti svoje stvari z drugimi, vendar pa nočemo, da jih vohunske agencije uporabijo proti nam. Ta dokument bo zajemal predvsem napotke, kako se obnašati, da ne bomo zanimivi za vohune.”
Za to si prizadeva tudi, ker je bil sam žrtev vohunske politike. V osemdesetih letih je bil Barbrook soustanovitelj piratskega radia Spectrum v Londonu v Veliki Britaniji. To je bil po njegovem mnenju precej nevpliven, multikulturni radio, na katerem so besedo dobile številne etnične skupine na otoku. Seveda ni ogrožal nikogar, pa vendar je njihovo oddajanje šlo v nos takratni vladi.
“V 70. letih je obstajalo veliko tako rekoč “naredi si sam” medijev, zato sva s prijateljem ustanovila piratski radio. V 80. letih je v Veliki Britaniji veljala zelo radikalna politika za radie, saj je bila takrat predsednica vlade Margharet Thatcher. Britanska vohunska agencija mi je šest mesecev prisluškovala po telefonu. Mi samo želeli dati besedo imigrantom in beguncem. Zanimale so nas le njihove zgodbe.”
Medijski poznavalec Richard Barbrook kot pisec člankov, nekakšnih »internetnih« zakonov in soustanovitelj piratskega radia, trdi, da bi za razumevanje zdajšnjega časa morali razumeti preteklost … in kot poznavalec zgodovine ter nekdanji radijec pravi, da se radiu obeta pravi razcvet …
“Včasih si moral kakšne posebne radijske oddaje poslušati ob enih ponoči. Zdaj pa lahko rečem, da radijske postaje doživljajo pravo renesanso od pojava interneta naprej, predvsem zaradi podkastov. Ta možnost, da lahko oddajo poslušaš kadarkoli si zaželiš, in to, da lahko poslušaš oddaje, ki so bile v etru pred nekaj leti, je odlično. Radio se je pomladil, zahvala za to pa gre internetu.”
"Zgodba o pandah, ki jo pove saksofonist z ljubico v Frankfurtu" je naslov desete premiere v letošnjem koledarskem letu v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici. Prva slovenska uprizoritev igre sodobnega romunskega avtorja Mateia Vişnieca je nastala v režiji Marka Sosiča. V Fotogaleriji Stolp v Mariboru nocoj odpirajo razstavo fotografij 59 članic in članov Fotokluba Maribor z naslovom ''Ulica''. V Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani pa bo nocoj odprtje razstave z naslovom ''Multitaskerji (Fotografi revije Mladina v sočasni sodobni umetnosti)''. Do 25. januarja bodo na ogled dela Uroša Abrama, Mihe Frasa, Boruta Krajnca, Mateja Leskovška, Boruta Peterlina in Igorja Škafarja – fotografov , ki poleg novinarske fotografije v službi Mladine ustvarjajo tudi projekte, neodvisno vstopajoče v svet umetnosti.
Premiera predstave Glengarry Glen Ross, premiera dokumentarnega filma Lačni upora, knjiga Otroci knapov
V Pokrajinskem muzeju v Celju so predstavili knjigo ''Grofje in knezi Celjski'' avtorice Rolande Fugger Germadnik. Z njo želijo širši javnosti predstaviti tudi nekatera novejša strokovna spoznanja o mogočni srednjeveški plemiški družini, katere vzpon in tragičen propad sta od nekdaj burila duhove zgodovinarjev ter domišljijo umetnikov, pa tudi laičnih ljubiteljev zgodovinskih dejstev in mitov. Slovenska krstna uprizoritev besedila priznane hrvaške dramatičarke Ivane Sajko''Evropa'' v režiji Primoža Ekarta in produkciji Zavoda Imaginarni bo v dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu v Ljubljani. Premiera drame francoskega avtorja Frederica Sonntaga z naslovom ''George Kaplan'' v režiji Jake Andreja Vojevca v Prešernovem gledališču v Kranju. Predstavo ''Source Image: Gledališče pisem'' iz avtorske trilogije Barbare Novakovič Kolenc, po dramskem besedilu Za rep ujeta želja Pabla Picassa,pa bo Gledališče Muzeum premierno uprizorilo v Galeriji Jakopič v Ljubljani. Obsežen arhiv dokumentov in referenc avtorskega gledališča Muzeum pa bo na ogled na pregledni razstavi Gubanje časa- Gledališče Muzeum: 20 let, ki jo bodo odprli 8.januarja 2015.
V Kulturnicah smo tokrat počastili Ježka in njegovih 100 let. Predstavili smo tudi gibalno-plesno-glasbeno predstavo Solo za dva (Tudi počasi se daleč pride, kaj šele, če bi stekli ...).
V kulturni četrti Šiška v Ljubljani, natančneje: na Trgu prekomorskih brigad 1, bodo danes ob 19.00 v dveh galerijah – Galeriji P74 in v Galeriji Photon – odprli novi razstavi. Mednarodno skupinsko razstavo z naslovom ''Copy – Paste'' predstavlja Galerija Photon. Center in Galerija P74 pa razstavo z naslovom ''Druga eksplozija: devetdeseta leta (uvod)'', ki je del raziskovalnega in izobraževalnega projekta dveh galerij: Centra in Galerije P74 Ljubljana in Koroške galerije umetnosti Slovenj Gradec.
V Kulturnicah tokrat o festivalu Lezbična četrt, odprtju spominske sobe Jožeta Tisnikarja in odprtju razstave Hermana Gvardjančiča,
15. MEDNARODNI FESTIVAL MEDIJSKIH UMETNOSTI PIXXELPOINT. PREMIERA GLEDALIŠKO FILMSKEGA PERFORMANSA UPOR NI ČLOVEK V ANTON PODBEVŠEK TEATRU V NOVEMU MESTU. PREMIERA IGRE TUGOMER FRANA LEVSTIKA NA VELIKEM ODRU SNG DRAMA.
15. MEDNARODNI FESTIVAL MEDIJSKIH UMETNOSTI PIXXELPOINT. PREMIERA GLEDALIŠKO FILMSKEGA PERFORMANSA UPOR NI ČLOVEK V ANTON PODBEVŠEK TEATRU V NOVEMU MESTU. PREMIERA IGRE TUGOMER FRANA LEVSTIKA NA VELIKEM ODRU SNG DRAMA.
V Kulturnicah tokrat o gledališki plesni predstavi 20th Century fog- Megla stoletja, o 5. Primorskem pravljičnem festivalu in o dveh knjigah Sebastijana Preglja - Kronika pozabljanja in Sama Dražuniča- Enakonočje v Montevideu.
O komediji Matjaža Zupančiča "Vorkšop na Moljera" in dveh filmskih festivalih: 6. festivalu neodvisnega filma in Festivalu filma LGBT.
O komediji Matjaža Zupančiča "Vorkšop na Moljera" in dveh filmskih festivalih: 6. festivalu neodvisnega filma in Festivalu filma LGBT.
Lutkovno gledališče Ljubljana s premiero Zverjašček ter razstava v Prešernovi hiši v Kranju, Zdravljica 1844-2014.
S slovensko premiero Rozamunde se nocoj ob 20h v Miniteatru zaključuje Minifest. Tihana Ćulafić je za vlogo Rozamunde prejela nagrado za najboljšo žensko vlogo na 12. Mednarodnem gledališkem festivalu malih gledaliških form v Bolgariji, predstava pa je bila na Festivalu Infant leta 2013 proglašena tudi za najboljšo predstavo v celoti. V Kulturnicah pa več o ostalih premierah: performansu Delta, operi Vojna in mir in predstavi Trst, mesto v vojni.
V Kulturnicah tokrat odkrivamo Rimske zgodbe, ogledali smo si delo 11 umetnikov in udeležencev slikarske kolonije Izlake Zagorje ter obiskali festival Drugajanje.
V Kulturnicah tokrat odkrivamo Rimske zgodbe, ogledali smo si delo 11 umetnikov in udeležencev slikarske kolonije Izlake Zagorje ter obiskali festival Drugajanje.
V Kulturnicah tokrat odkrivamo Rimske zgodbe, ogledali smo si delo 11 umetnikov in udeležencev slikarske kolonije Izlake Zagorje ter obiskali festival Drugajanje.
Neveljaven email naslov