Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gostili smo medijskega poznavalca Richarda Barbrooka, ki razstavlja v Projektnem prostoru v Aksiomi v Ljubljani.
Vedno ga je zanimal pogled na preteklost. Pravi, da se nam zdaj zdijo Združene države Amerike in Rusija različni državi. Ko pa se bomo čez dvesto let ozrli nazaj, bomo spoznali, da sta bila to dva enaka sistema. Njun industrijski razvoj, centralizirana ureditev s številno vlado in velikanskimi korporacijami ter vohunskimi agencijami … vse je enako. Tako trdi britanski sociolog dr. Richard Barbrook, profesor na Univerzi v Westminstru in strokovnjak na področju medijev, ki se je v devetdesetih ukvarjal tudi z medijsko zakonodajo znotraj EU. V projektnem prostoru v Aksiomi razstavlja projekt Igra vojne.
Že od nekdaj namreč občuduje Guya Deborda, ki je ustvaril igro z naslovom Vojna iger. Tako je po tem vzorcu nastala večnacionalna skupina umetnikov – med katerimi je tudi Barbrook, in ta je leta 2007 ustanovila skupino Class Wargames. Igranje vojnih družabnih iger je v tem primeru prostor za urjenje kibernetskih komunističnih upornikov prihodnosti.
“Debord je bil zelo aktiven v demonstracijah maja leta 1968 v Parizu. Večina iger o vojnah govori o bitki pri Borodinu septembra 1812, kjer je Napoleon slavil nad Rusi, ali o bitki za Stalingrad, ki je potekala med drugo svetovno vojno. Toda on je želel ustvariti nekaj drugačnega. To je nekakšna abstraktna različica Napoleonovega vojskovanja in seveda ni običajna vojna igra. Vojaki se ne pobijajo med sabo, ampak gre za prekinjanje komunikacijskih omrežij.”
Barbrook se ukvarja tudi s kritiko nekaterih družbenih stanj. Esej The California Ideology oziroma Kalifornijska ideologija, ki sta ga napisala z medijskim teoretikom Andyjem Cameronom, je bil nekakšna kritika zahodnoobalne neoliberalne stranke, članek z naslovom Namišljena prihodnost pa govori predvsem o tem, kako politika vpliva na nadziranje našega početja na internetu. O tem tudi sicer veliko piše. Ob vprašanju, ali živimo v internetnem Panoptikonu odvrne, da je zelo težko prisluškovati in slediti 7 milijardam ljudi in točno vedeti, kaj kdo počne, poskuša pa internetne lahkomiselneže tudi naučiti obnašanja na internetu.
“Pišem nekakšen Internetni zakonik, ki opisuje, kako zavarovati našo avtonomijo in kako spodbujati skupno prizadevanje za boljši internet. Seveda vsi želimo deliti svoje stvari z drugimi, vendar pa nočemo, da jih vohunske agencije uporabijo proti nam. Ta dokument bo zajemal predvsem napotke, kako se obnašati, da ne bomo zanimivi za vohune.”
Za to si prizadeva tudi, ker je bil sam žrtev vohunske politike. V osemdesetih letih je bil Barbrook soustanovitelj piratskega radia Spectrum v Londonu v Veliki Britaniji. To je bil po njegovem mnenju precej nevpliven, multikulturni radio, na katerem so besedo dobile številne etnične skupine na otoku. Seveda ni ogrožal nikogar, pa vendar je njihovo oddajanje šlo v nos takratni vladi.
“V 70. letih je obstajalo veliko tako rekoč “naredi si sam” medijev, zato sva s prijateljem ustanovila piratski radio. V 80. letih je v Veliki Britaniji veljala zelo radikalna politika za radie, saj je bila takrat predsednica vlade Margharet Thatcher. Britanska vohunska agencija mi je šest mesecev prisluškovala po telefonu. Mi samo želeli dati besedo imigrantom in beguncem. Zanimale so nas le njihove zgodbe.”
Medijski poznavalec Richard Barbrook kot pisec člankov, nekakšnih »internetnih« zakonov in soustanovitelj piratskega radia, trdi, da bi za razumevanje zdajšnjega časa morali razumeti preteklost … in kot poznavalec zgodovine ter nekdanji radijec pravi, da se radiu obeta pravi razcvet …
“Včasih si moral kakšne posebne radijske oddaje poslušati ob enih ponoči. Zdaj pa lahko rečem, da radijske postaje doživljajo pravo renesanso od pojava interneta naprej, predvsem zaradi podkastov. Ta možnost, da lahko oddajo poslušaš kadarkoli si zaželiš, in to, da lahko poslušaš oddaje, ki so bile v etru pred nekaj leti, je odlično. Radio se je pomladil, zahvala za to pa gre internetu.”
Gostili smo medijskega poznavalca Richarda Barbrooka, ki razstavlja v Projektnem prostoru v Aksiomi v Ljubljani.
Vedno ga je zanimal pogled na preteklost. Pravi, da se nam zdaj zdijo Združene države Amerike in Rusija različni državi. Ko pa se bomo čez dvesto let ozrli nazaj, bomo spoznali, da sta bila to dva enaka sistema. Njun industrijski razvoj, centralizirana ureditev s številno vlado in velikanskimi korporacijami ter vohunskimi agencijami … vse je enako. Tako trdi britanski sociolog dr. Richard Barbrook, profesor na Univerzi v Westminstru in strokovnjak na področju medijev, ki se je v devetdesetih ukvarjal tudi z medijsko zakonodajo znotraj EU. V projektnem prostoru v Aksiomi razstavlja projekt Igra vojne.
Že od nekdaj namreč občuduje Guya Deborda, ki je ustvaril igro z naslovom Vojna iger. Tako je po tem vzorcu nastala večnacionalna skupina umetnikov – med katerimi je tudi Barbrook, in ta je leta 2007 ustanovila skupino Class Wargames. Igranje vojnih družabnih iger je v tem primeru prostor za urjenje kibernetskih komunističnih upornikov prihodnosti.
“Debord je bil zelo aktiven v demonstracijah maja leta 1968 v Parizu. Večina iger o vojnah govori o bitki pri Borodinu septembra 1812, kjer je Napoleon slavil nad Rusi, ali o bitki za Stalingrad, ki je potekala med drugo svetovno vojno. Toda on je želel ustvariti nekaj drugačnega. To je nekakšna abstraktna različica Napoleonovega vojskovanja in seveda ni običajna vojna igra. Vojaki se ne pobijajo med sabo, ampak gre za prekinjanje komunikacijskih omrežij.”
Barbrook se ukvarja tudi s kritiko nekaterih družbenih stanj. Esej The California Ideology oziroma Kalifornijska ideologija, ki sta ga napisala z medijskim teoretikom Andyjem Cameronom, je bil nekakšna kritika zahodnoobalne neoliberalne stranke, članek z naslovom Namišljena prihodnost pa govori predvsem o tem, kako politika vpliva na nadziranje našega početja na internetu. O tem tudi sicer veliko piše. Ob vprašanju, ali živimo v internetnem Panoptikonu odvrne, da je zelo težko prisluškovati in slediti 7 milijardam ljudi in točno vedeti, kaj kdo počne, poskuša pa internetne lahkomiselneže tudi naučiti obnašanja na internetu.
“Pišem nekakšen Internetni zakonik, ki opisuje, kako zavarovati našo avtonomijo in kako spodbujati skupno prizadevanje za boljši internet. Seveda vsi želimo deliti svoje stvari z drugimi, vendar pa nočemo, da jih vohunske agencije uporabijo proti nam. Ta dokument bo zajemal predvsem napotke, kako se obnašati, da ne bomo zanimivi za vohune.”
Za to si prizadeva tudi, ker je bil sam žrtev vohunske politike. V osemdesetih letih je bil Barbrook soustanovitelj piratskega radia Spectrum v Londonu v Veliki Britaniji. To je bil po njegovem mnenju precej nevpliven, multikulturni radio, na katerem so besedo dobile številne etnične skupine na otoku. Seveda ni ogrožal nikogar, pa vendar je njihovo oddajanje šlo v nos takratni vladi.
“V 70. letih je obstajalo veliko tako rekoč “naredi si sam” medijev, zato sva s prijateljem ustanovila piratski radio. V 80. letih je v Veliki Britaniji veljala zelo radikalna politika za radie, saj je bila takrat predsednica vlade Margharet Thatcher. Britanska vohunska agencija mi je šest mesecev prisluškovala po telefonu. Mi samo želeli dati besedo imigrantom in beguncem. Zanimale so nas le njihove zgodbe.”
Medijski poznavalec Richard Barbrook kot pisec člankov, nekakšnih »internetnih« zakonov in soustanovitelj piratskega radia, trdi, da bi za razumevanje zdajšnjega časa morali razumeti preteklost … in kot poznavalec zgodovine ter nekdanji radijec pravi, da se radiu obeta pravi razcvet …
“Včasih si moral kakšne posebne radijske oddaje poslušati ob enih ponoči. Zdaj pa lahko rečem, da radijske postaje doživljajo pravo renesanso od pojava interneta naprej, predvsem zaradi podkastov. Ta možnost, da lahko oddajo poslušaš kadarkoli si zaželiš, in to, da lahko poslušaš oddaje, ki so bile v etru pred nekaj leti, je odlično. Radio se je pomladil, zahvala za to pa gre internetu.”
Dokumentarni film Amy je odlično posnet in zmontiran film o naglem vzponu in tragičnem koncu britanske pevke in komponistke Amy Winehouse, ki je s 27 leti postala glasbena ikona. Slovensko premiero bo doživel v letnem kinu ‘Film pod zvezdami’, na Ljubljanskem gradu.
Začenjata se dva festivala, 45. mednarodni folklorni festival v Beltincih in 7. mednarodni glasbeni festival Arsana na Ptuju.
V Viteški dvorani Križank si lahko vsak delovnik do 16. ure do konca poletja ogledate razstavo z nedavne 18. Mednarodne likovne kolonije, v neposredni bližini Križank na Vegovi 4 pa je še do 30. 7. 2015 na ogled razstava Sudan - zadnji severni beli nosorog avtorja Gorana Medjugorca, s katerim se lahko v Ulični galeriji srečate že ta petek, 24. 7. 2015, ob 18. uri.
Na 24. mednarodnem festivalu Mittelfest v Čedadu: premiera mednarodne, italijanske uprizoritve drame Nejca Gazvode Divjad / Selvaggina v prevodu Mirana Košute in v režiji Romea Grebenška. Na najstarejšem filmskem festivalu na Hrvaškem, 62. filmskem festivalu v Pulju, se na sedmih prizoriščih vrstijo projekcije filmov. V različnih programskih sklopih se predstavljajo tudi slovenski filmski ustvarjalci. V Kostanjevici na Krki je v Lamutovem likovnem salonu na ogled razstava Portreti kostanjeviških igralcev, ki so jo v Galeriji Božidarja Jakca pripravili ob 100-letnici rojstva dolenjskega akademskega slikarja Vladimirja Lamuta.
V Ljubljani se danes začenja 15. Festival Dobimo se pred ŠKUCem. Tako kot prejšnja leta bo tudi letos festival v starem mestnem jedru prestolnice predstavil pestro paleto dogodkov, ki se bodo zvrstili do nedelje, 26. julija. Na idrijskem gradu bodo zvečer znova zazveneli ritmi tanga, fada in flamenka. Društvo glasbenikov in ljubiteljev glasbe namreč pripravlja 14. Tango festival. 25. Okarina etno festival Bled se bo začel nocoj s koncertom slovenskih izvajalcev: reperja SmaalTalka, pevke Nece Falk in skupine Kontrabant. V okviru mednarodnega potujočega festivala etno glasbe in novih smeri pa bo jutri pester festivalski glasbeni večer v Kopru. Mednarodni glasbeni festival Folkest pripravljajo že 36 leto. Tradicionalno se odvija v mesecu juliju in sicer v različnih občinah regije Furlanije Julijske krajine. Toda, enega od odrov letošnjega festivalskega dogajanja bodo postavili tudi v našem Kopru, saj so organizatorji tokrat med nastopajoče uvrstili tudi slovenskega glasbenika Rudija Bučarja
Razstava ''V zaledju Soške fronte'' v Liznjekovi domačiji v Kranjski Gori je skupni projekt Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Pokrajinskih arhivov Nova Gorica in Koper ter Gornjesavskega in Tolminskega muzeja. Razstava, ki bo do sredine septembra na ogled v Kranjski Gori, nato pa se bo selila tudi v druge kraje, pa prinaša tudi veliko, širši javnosti doslej neznanega gradiva. ''En planet, ena voda'' je naslov fotografske razstave, ki je do 15. septembra na ogled v Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem parku Tivoliju. Razstava, ki je del projekta Voda, predstavlja zgodbe z različnih koncev sveta ujete skozi fotografske objektive popotnikov, fotografov in človekoljubov. V Muzeju novejše zgodovine Slovenije pa si lahko do 10. oktobra ogledate eksperimentalno razstavo ''EuroVision Lab., En predmet – mnogo vizij - EvroVizij":
Z večno zgodbo o Romeu in Juliji v treh dejanjih na glasbo Sergeja Prokofjeva bosta nocoj in jutri ob 20. uri v Cankarjevem domu nastopila balet in orkester Mariinskega gledališča iz Sankt Peterburga. Prav tako v sklopu Ljubljana Festivala se je včeraj v Križankah začela XVIII. Mednarodna likovna kolonija, na prenovljenem gradu Podsreda v osrčju Kozjanskega pa lahko poslušate XXI. Glasbeno poletje.
Mladinska knjiga je v okviru zbirke Nova lirika izdala štiri nove knjige poezije, vrt Pokrajinskega muzeja v Kopru pa bo gostil glasbeni festival Jeff.
Poleti kultura oživi številna slovenska mesta. Ustavili smo se na Ptuju, kjer se je začel 13. Festival sodobne umetnosti Art Stays, v Kranju je na ogled razstava Oskarja Moleka z naslovom Projekt Bahia 1999-2009, dodali pa smo še malo drugačen koncertni napovednik.
Zaradi neobetavne vremenske napovedi je začetek Glasbenih večerov v Paviljonu na Kongresnem trgu prestavljen na jutrišnji večer, ko bo s slovenskimi ljudskimi napevi prav tam nastopila pevka Nuška Drašček. Že nocoj ob 20. uri pa bodo v galeriji Zavoda za sodobne umetnosti Aksioma na Komenskega ulici 18 v Ljubljani odprli samostojno razstavo Preživetveni komplet za Antropocenega - Napovednik intermedijske umetnice Maje Smrekar.
A.V.A. – Akademija za vizualne umetnosti na razstavi AVA 007 predstavlja dela petih diplomantov letošnje generacije: Nejca Čulka, Vanje Erjavec, Nuše Filipovič, Arija Gabrijelčiča in Nike Vučko. Razstavo v Galeriji Vžigalica v Ljubljani si lahko ogledate do 23. avgusta. V Galeriji v Murski Soboti bo do 19. avgusta na ogled samostojna razstava akademskega slikarja Mirka Rajnarja z naslovom Slike.
Na najpomembnejšem filmskem festivalu osrednje in vzhodne Evrope, letos jubilejnem, 50. mednarodnem filmskem festivalu v čeških Karlovih Varih, so posebno priznanje v okviru nagrade Lux po izboru gledalcev širom Evrope podelili slovenskemu filmu Razredni sovražnik režiserja Roka Bička. V oddaji tudi o treh novostih celjske Mohorjeve družbe. Ter o 51. Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture.
Fotograf Matjaž Tančič bo med 18. in 20. uro na novi lokaciji Galerije Fotografija na Levstikovem trgu v Ljubljani podpisoval knjigo Timekeepers, ob 20.00 pa prav tam odprl svoj najnovejši avtorski projekt v 3D tehniki: fotografsko razstavo z naslovom "3DPRK. Portreti iz Demokratične ljudske republike Koreje"; v Galeriji Fotografija bo na ogled do 22. avgusta. Na Ljubljanskem gradu se bo v organizaciji Kinadvor nocoj ob 21.30 začel Kino pod zvezdami, v Novem mestu pa se lahko do sobote udeležite uličnega festivala Rudi potepuški.
Današnje Kulturnice so poklon visokim jubilejem, skupnim potem in dolgoletni ljubezni do ustvarjanja: Ciril Zlobec praznuje 90 let, skupina Laibach 35, Ana Desetnica pa je postala polnoletna.
Danes svoja vrata odpira 56. Ljubljana jazz festival. Festival, ki se je leta 1960 začel kot predstavitev domačih klasičnih jazz skupin, se je skozi leta razvijal skupaj s svojo glasbeno zvrstjo in danes prinaša ljubiteljem izbran vpogled v sodobno jazzovsko ustvarjalnost. V oddaji pa bomo pogledali tudi na Lent in v projektni prostor galerije Aksioma v Ljubljani.
Z razpravo z naslovom Poezija in turizem se bo začel 12. festival Pranger - srečanje refleksije in prevoda poezije. V Ljubljani pa so z razstavo obeležili 25 let plakatov TAM TAM.
Nocoj ob 21.00 se bo v Križankah začel gala koncert Poletna noč: Poklon Elzi Budau (z neposrednim prenosom na I. programu Radia Slovenija), ob isti uri pa bo v Plesnem teatru premierno na ogled plesna predstava Absolutni stereotip Veronike Valdés in Dušana Teropšiča, nastala je v koprodukciji z Zavodom Flota.
Neveljaven email naslov