Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gostili smo medijskega poznavalca Richarda Barbrooka, ki razstavlja v Projektnem prostoru v Aksiomi v Ljubljani.
Vedno ga je zanimal pogled na preteklost. Pravi, da se nam zdaj zdijo Združene države Amerike in Rusija različni državi. Ko pa se bomo čez dvesto let ozrli nazaj, bomo spoznali, da sta bila to dva enaka sistema. Njun industrijski razvoj, centralizirana ureditev s številno vlado in velikanskimi korporacijami ter vohunskimi agencijami … vse je enako. Tako trdi britanski sociolog dr. Richard Barbrook, profesor na Univerzi v Westminstru in strokovnjak na področju medijev, ki se je v devetdesetih ukvarjal tudi z medijsko zakonodajo znotraj EU. V projektnem prostoru v Aksiomi razstavlja projekt Igra vojne.
Že od nekdaj namreč občuduje Guya Deborda, ki je ustvaril igro z naslovom Vojna iger. Tako je po tem vzorcu nastala večnacionalna skupina umetnikov – med katerimi je tudi Barbrook, in ta je leta 2007 ustanovila skupino Class Wargames. Igranje vojnih družabnih iger je v tem primeru prostor za urjenje kibernetskih komunističnih upornikov prihodnosti.
“Debord je bil zelo aktiven v demonstracijah maja leta 1968 v Parizu. Večina iger o vojnah govori o bitki pri Borodinu septembra 1812, kjer je Napoleon slavil nad Rusi, ali o bitki za Stalingrad, ki je potekala med drugo svetovno vojno. Toda on je želel ustvariti nekaj drugačnega. To je nekakšna abstraktna različica Napoleonovega vojskovanja in seveda ni običajna vojna igra. Vojaki se ne pobijajo med sabo, ampak gre za prekinjanje komunikacijskih omrežij.”
Barbrook se ukvarja tudi s kritiko nekaterih družbenih stanj. Esej The California Ideology oziroma Kalifornijska ideologija, ki sta ga napisala z medijskim teoretikom Andyjem Cameronom, je bil nekakšna kritika zahodnoobalne neoliberalne stranke, članek z naslovom Namišljena prihodnost pa govori predvsem o tem, kako politika vpliva na nadziranje našega početja na internetu. O tem tudi sicer veliko piše. Ob vprašanju, ali živimo v internetnem Panoptikonu odvrne, da je zelo težko prisluškovati in slediti 7 milijardam ljudi in točno vedeti, kaj kdo počne, poskuša pa internetne lahkomiselneže tudi naučiti obnašanja na internetu.
“Pišem nekakšen Internetni zakonik, ki opisuje, kako zavarovati našo avtonomijo in kako spodbujati skupno prizadevanje za boljši internet. Seveda vsi želimo deliti svoje stvari z drugimi, vendar pa nočemo, da jih vohunske agencije uporabijo proti nam. Ta dokument bo zajemal predvsem napotke, kako se obnašati, da ne bomo zanimivi za vohune.”
Za to si prizadeva tudi, ker je bil sam žrtev vohunske politike. V osemdesetih letih je bil Barbrook soustanovitelj piratskega radia Spectrum v Londonu v Veliki Britaniji. To je bil po njegovem mnenju precej nevpliven, multikulturni radio, na katerem so besedo dobile številne etnične skupine na otoku. Seveda ni ogrožal nikogar, pa vendar je njihovo oddajanje šlo v nos takratni vladi.
“V 70. letih je obstajalo veliko tako rekoč “naredi si sam” medijev, zato sva s prijateljem ustanovila piratski radio. V 80. letih je v Veliki Britaniji veljala zelo radikalna politika za radie, saj je bila takrat predsednica vlade Margharet Thatcher. Britanska vohunska agencija mi je šest mesecev prisluškovala po telefonu. Mi samo želeli dati besedo imigrantom in beguncem. Zanimale so nas le njihove zgodbe.”
Medijski poznavalec Richard Barbrook kot pisec člankov, nekakšnih »internetnih« zakonov in soustanovitelj piratskega radia, trdi, da bi za razumevanje zdajšnjega časa morali razumeti preteklost … in kot poznavalec zgodovine ter nekdanji radijec pravi, da se radiu obeta pravi razcvet …
“Včasih si moral kakšne posebne radijske oddaje poslušati ob enih ponoči. Zdaj pa lahko rečem, da radijske postaje doživljajo pravo renesanso od pojava interneta naprej, predvsem zaradi podkastov. Ta možnost, da lahko oddajo poslušaš kadarkoli si zaželiš, in to, da lahko poslušaš oddaje, ki so bile v etru pred nekaj leti, je odlično. Radio se je pomladil, zahvala za to pa gre internetu.”
Gostili smo medijskega poznavalca Richarda Barbrooka, ki razstavlja v Projektnem prostoru v Aksiomi v Ljubljani.
Vedno ga je zanimal pogled na preteklost. Pravi, da se nam zdaj zdijo Združene države Amerike in Rusija različni državi. Ko pa se bomo čez dvesto let ozrli nazaj, bomo spoznali, da sta bila to dva enaka sistema. Njun industrijski razvoj, centralizirana ureditev s številno vlado in velikanskimi korporacijami ter vohunskimi agencijami … vse je enako. Tako trdi britanski sociolog dr. Richard Barbrook, profesor na Univerzi v Westminstru in strokovnjak na področju medijev, ki se je v devetdesetih ukvarjal tudi z medijsko zakonodajo znotraj EU. V projektnem prostoru v Aksiomi razstavlja projekt Igra vojne.
Že od nekdaj namreč občuduje Guya Deborda, ki je ustvaril igro z naslovom Vojna iger. Tako je po tem vzorcu nastala večnacionalna skupina umetnikov – med katerimi je tudi Barbrook, in ta je leta 2007 ustanovila skupino Class Wargames. Igranje vojnih družabnih iger je v tem primeru prostor za urjenje kibernetskih komunističnih upornikov prihodnosti.
“Debord je bil zelo aktiven v demonstracijah maja leta 1968 v Parizu. Večina iger o vojnah govori o bitki pri Borodinu septembra 1812, kjer je Napoleon slavil nad Rusi, ali o bitki za Stalingrad, ki je potekala med drugo svetovno vojno. Toda on je želel ustvariti nekaj drugačnega. To je nekakšna abstraktna različica Napoleonovega vojskovanja in seveda ni običajna vojna igra. Vojaki se ne pobijajo med sabo, ampak gre za prekinjanje komunikacijskih omrežij.”
Barbrook se ukvarja tudi s kritiko nekaterih družbenih stanj. Esej The California Ideology oziroma Kalifornijska ideologija, ki sta ga napisala z medijskim teoretikom Andyjem Cameronom, je bil nekakšna kritika zahodnoobalne neoliberalne stranke, članek z naslovom Namišljena prihodnost pa govori predvsem o tem, kako politika vpliva na nadziranje našega početja na internetu. O tem tudi sicer veliko piše. Ob vprašanju, ali živimo v internetnem Panoptikonu odvrne, da je zelo težko prisluškovati in slediti 7 milijardam ljudi in točno vedeti, kaj kdo počne, poskuša pa internetne lahkomiselneže tudi naučiti obnašanja na internetu.
“Pišem nekakšen Internetni zakonik, ki opisuje, kako zavarovati našo avtonomijo in kako spodbujati skupno prizadevanje za boljši internet. Seveda vsi želimo deliti svoje stvari z drugimi, vendar pa nočemo, da jih vohunske agencije uporabijo proti nam. Ta dokument bo zajemal predvsem napotke, kako se obnašati, da ne bomo zanimivi za vohune.”
Za to si prizadeva tudi, ker je bil sam žrtev vohunske politike. V osemdesetih letih je bil Barbrook soustanovitelj piratskega radia Spectrum v Londonu v Veliki Britaniji. To je bil po njegovem mnenju precej nevpliven, multikulturni radio, na katerem so besedo dobile številne etnične skupine na otoku. Seveda ni ogrožal nikogar, pa vendar je njihovo oddajanje šlo v nos takratni vladi.
“V 70. letih je obstajalo veliko tako rekoč “naredi si sam” medijev, zato sva s prijateljem ustanovila piratski radio. V 80. letih je v Veliki Britaniji veljala zelo radikalna politika za radie, saj je bila takrat predsednica vlade Margharet Thatcher. Britanska vohunska agencija mi je šest mesecev prisluškovala po telefonu. Mi samo želeli dati besedo imigrantom in beguncem. Zanimale so nas le njihove zgodbe.”
Medijski poznavalec Richard Barbrook kot pisec člankov, nekakšnih »internetnih« zakonov in soustanovitelj piratskega radia, trdi, da bi za razumevanje zdajšnjega časa morali razumeti preteklost … in kot poznavalec zgodovine ter nekdanji radijec pravi, da se radiu obeta pravi razcvet …
“Včasih si moral kakšne posebne radijske oddaje poslušati ob enih ponoči. Zdaj pa lahko rečem, da radijske postaje doživljajo pravo renesanso od pojava interneta naprej, predvsem zaradi podkastov. Ta možnost, da lahko oddajo poslušaš kadarkoli si zaželiš, in to, da lahko poslušaš oddaje, ki so bile v etru pred nekaj leti, je odlično. Radio se je pomladil, zahvala za to pa gre internetu.”
Slovenski knjižni sejem se bo uradno začel s podelitvijo Schwentnerjeve nagrade za pomemben prispevek slovenskemu založništvu in knjigotrštvu. Po dvajsetih letih delovanja se je Bratko bibič odločil skleniti plodno mednarodno in domačo pot zasedbe s poslovilnim koncertom.
Škuc gledališče bo svojo 15. obletnico praznoval brez solz. Natančneje Brez solz za pedre. Gre za gledališko predstavo v koprodukciji s Cankarjevim domom Matiasa Bruna po romanu Johana Hiltona zapisanega po resničnih dogodkih. Glavni motiv so nasilni umori iz sovraštva. V oddaji pa tudi o 14. festivalu Drugajanje.
Premiera igre Vrtiljak Arthurja Schnitzlerja v Mestnem gledališču ljubljanskem. In dogajanje na 26. festivalu Liffe.
Eno najstarejših, če ne kar najstarejše delo, ki je posvečeno starosti in medgeneracijskim odnosom, je knjiga Marka Tulija Cicerona z naslovom POGOVORI O STAROSTI. Delo je izšlo pri Inštitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje v sodelovanju s SAZUJEM. Razstava Rihard Jakopič – beležnice. LIFFE
Gledališki premieri: - drama Inventura Vesne Hauschild v režiji Ajde Valcl v Mali Drami SNG Ljubljana - ''song drama'' Večno mladi Erika Gedeona v režiji Sandyja Lopičića v Drami SNG Maribor 26. ljubljanski mednarodni filmski festival - LIFF
Samorastniki so zdaj dobili tudi odrsko postavitev, premiera predstave bo drevi ob 20-ih v ljubljanskem Mestnem gledališču. Prežihov tekst je priredila dramaturginja Simona Hamer, ki je ohranila prvotno zgodbo, zanimalo pa jo je tudi, ali so samorastniki prišli do pravice, ki jim jo je za prihodnost obljubljala njihova mati. Prežih je idejo za svojo pripoved dobil od matere, njej pa naj bi jo pripovedoval ded. Menda je to resnična zgodba neke kmečke družine. V zgodbo oziroma v lika Mete in Ožbeja sta se vživela Anja Drnovšek in Jernej Gašperin. Kronika LIFFA.
Nocoj bodo nekatera slovenska kino platna – prav po festivalsko – zasuli filmi svetovne kinematografije. Začel se bo 26. ljubljanski mednarodni filmski festival - LIFFe. Filmi, ki bodo na ogled so bili že del programov Berlinala, Canneskega festivala, Mostre na Lidu, festivala v Karlovih Varih, Torontu, Tokiu, ….na primer film Taksi, iranskega režiserja Jafarja Panahija, letošnji Berlinski zlati medved je na poti do Ljubljane prepotoval festivale od Hong Konga, Buenos Airesa, Sydneja, Moskve, New Yorka in Londona. Selekcijo filmov je opravil direktor festivala Simon Popek. V Vinici v Beli krajini so ob 15.00 odprli prenovljeno spominsko hišo Otona Župančiča in v njej novo stalno razstavo o belokranjskem poetu.
Premiera baletne predstave Peer Gynt v koreografiji Edwarda Cluga v Veliki dvorani SNG Maribor Razstava Vidoni v galerijah Rika Debenjaka in kluba keramikov v Kanalu Knjiga Syda ''Fielda Scenarij (Temelji scenarističnega pisanja)'' v prevodu Zdenka Vrdlovca (Založba UMc
Dialogi: iz petdesetletne zgodovine - razstava v Univerzitetni knjižnici Maribor Pesniška zbirka Z roba disonanc Andrejke Jereb – predstavitev v Mestni knjižnici in čitalnici Idrija Defonija: Orkester Brez Meja / Orchestra Senza Confini in Bio Industrial Acoustica - v klubu Gromka v Ljubljani
Knjižne novosti založbe Amalietti: Tanja Mencin - Čarodejka; Almira Prinčič Marušič - V vrtincih časov; Bogdan K. Meško: Vedski jezik in izvor slovenščin 50-letnica Ljutomerskega okteta – slavnostni koncert z gostom Slovenskim oktetom Razstava fotografij Sunčana Stone-a v Ulični galeriji v Ljubljani
Šiška Deluxe – premiera filma scenarista in režiserja komedije Jana Cvitkoviča v Kinu Šiška v Ljubljani Premiera senzorialne predstave Merlin v režiji Barbare Pie Jenič – koprodukcija gledališča Senzorium in Lutkovnega gledališča Ljubljana Simpozij ob 650-letnici ustanovitve Novega mesta in predstavitev zbornika z naslovom Novo mesto 1965?2015
27. 10.: Svetovni dan avdiovizualne dediščine Ana Čigon: Ana na postaji, video-uprizoritev v Projektni pisarni Zavoda za sodobno umetnost Šiška Deluxe: premiera komedije Jana Cvitkoviča v Kinu Šiška
Muzej v gibanju - mednarodna razstava v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu Knjižne novosti Cankarjeve založbe: Jože Horvat – Domorodje; Tommi Kinnunen – Križišče štirih poti; Francisco Goldman – Notranji krog - Kronika Mexico Cityja; Ernst Haffner – Krvni bratje.
Monografija ''Božanski Rafael'' strokovnjaka za italijansko renesanso Claudia Strinattija je po monografijah Leonardo in Michelangelo tretja unikatna knjižna mojstrovina, ki jo je v sodelovanju z italijansko založbo Scripta Maneant v slovenskem prevodu izdala založba Mladinska knjiga. Projekt umetnice Mojce Marije Pungerčar ''Socialna obleka – Socialdress'' se nadaljuje z novo razstavo "Socialdress - Mala pregledna razstava" v Galeriji Alkatraz v AKC-ju Metelkova mesto v Ljubljani. V Kinodvoru v Ljubljani bo premiera ameriškega filma ''Našel sem Felo Kutija'' v režiji Alexa Gibneya
V prostorih nekdanje tiskarne Mladinske knjige na Dunajski cesti 123 se bo danes ob 20-ih začel Mesec oblikovanja, letos že trinajsti po vrsti, ki ima tudi svoje mesto oblikovanja. Leto 2015 pa je razglašeno za leto jezikoslovca akademika Jožeta Toporišiča. Toporišičeva sinova Andrej in Tomaž sta se odločila, da vso očetovo zapuščino predata Rokopisni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice NUK.
Krstna uprizoritev igre ''Rokova modrina'' avtorja Boštjana Videmška v režiji Matjaža Pograjca v Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani 14. Festival mlade literature Urška v Slovenj Gradcu Razstava ''Stoletje in pol fotografskih pogledov na Novo mesto'' v Jakčevem domu Dolenjskega muzeja v Novem mestu
Danes se začenja 50. festival Borštnikovo srečanje, ki je skozi desetletja postal ena od mariborskih osrednjih kulturnih znamenitosti. Festival slovenskega jazza, letos že 11-ič, bo odprla fotografska razstava z utrinki lanskega jazzovskega dogajanja. Kako osrečiti druge proti njihovi volji, je tema novega romana Dese Muck Odred, ki je njen tretji za odrasle.
Neveljaven email naslov