Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gostili smo medijskega poznavalca Richarda Barbrooka, ki razstavlja v Projektnem prostoru v Aksiomi v Ljubljani.
Vedno ga je zanimal pogled na preteklost. Pravi, da se nam zdaj zdijo Združene države Amerike in Rusija različni državi. Ko pa se bomo čez dvesto let ozrli nazaj, bomo spoznali, da sta bila to dva enaka sistema. Njun industrijski razvoj, centralizirana ureditev s številno vlado in velikanskimi korporacijami ter vohunskimi agencijami … vse je enako. Tako trdi britanski sociolog dr. Richard Barbrook, profesor na Univerzi v Westminstru in strokovnjak na področju medijev, ki se je v devetdesetih ukvarjal tudi z medijsko zakonodajo znotraj EU. V projektnem prostoru v Aksiomi razstavlja projekt Igra vojne.
Že od nekdaj namreč občuduje Guya Deborda, ki je ustvaril igro z naslovom Vojna iger. Tako je po tem vzorcu nastala večnacionalna skupina umetnikov – med katerimi je tudi Barbrook, in ta je leta 2007 ustanovila skupino Class Wargames. Igranje vojnih družabnih iger je v tem primeru prostor za urjenje kibernetskih komunističnih upornikov prihodnosti.
“Debord je bil zelo aktiven v demonstracijah maja leta 1968 v Parizu. Večina iger o vojnah govori o bitki pri Borodinu septembra 1812, kjer je Napoleon slavil nad Rusi, ali o bitki za Stalingrad, ki je potekala med drugo svetovno vojno. Toda on je želel ustvariti nekaj drugačnega. To je nekakšna abstraktna različica Napoleonovega vojskovanja in seveda ni običajna vojna igra. Vojaki se ne pobijajo med sabo, ampak gre za prekinjanje komunikacijskih omrežij.”
Barbrook se ukvarja tudi s kritiko nekaterih družbenih stanj. Esej The California Ideology oziroma Kalifornijska ideologija, ki sta ga napisala z medijskim teoretikom Andyjem Cameronom, je bil nekakšna kritika zahodnoobalne neoliberalne stranke, članek z naslovom Namišljena prihodnost pa govori predvsem o tem, kako politika vpliva na nadziranje našega početja na internetu. O tem tudi sicer veliko piše. Ob vprašanju, ali živimo v internetnem Panoptikonu odvrne, da je zelo težko prisluškovati in slediti 7 milijardam ljudi in točno vedeti, kaj kdo počne, poskuša pa internetne lahkomiselneže tudi naučiti obnašanja na internetu.
“Pišem nekakšen Internetni zakonik, ki opisuje, kako zavarovati našo avtonomijo in kako spodbujati skupno prizadevanje za boljši internet. Seveda vsi želimo deliti svoje stvari z drugimi, vendar pa nočemo, da jih vohunske agencije uporabijo proti nam. Ta dokument bo zajemal predvsem napotke, kako se obnašati, da ne bomo zanimivi za vohune.”
Za to si prizadeva tudi, ker je bil sam žrtev vohunske politike. V osemdesetih letih je bil Barbrook soustanovitelj piratskega radia Spectrum v Londonu v Veliki Britaniji. To je bil po njegovem mnenju precej nevpliven, multikulturni radio, na katerem so besedo dobile številne etnične skupine na otoku. Seveda ni ogrožal nikogar, pa vendar je njihovo oddajanje šlo v nos takratni vladi.
“V 70. letih je obstajalo veliko tako rekoč “naredi si sam” medijev, zato sva s prijateljem ustanovila piratski radio. V 80. letih je v Veliki Britaniji veljala zelo radikalna politika za radie, saj je bila takrat predsednica vlade Margharet Thatcher. Britanska vohunska agencija mi je šest mesecev prisluškovala po telefonu. Mi samo želeli dati besedo imigrantom in beguncem. Zanimale so nas le njihove zgodbe.”
Medijski poznavalec Richard Barbrook kot pisec člankov, nekakšnih »internetnih« zakonov in soustanovitelj piratskega radia, trdi, da bi za razumevanje zdajšnjega časa morali razumeti preteklost … in kot poznavalec zgodovine ter nekdanji radijec pravi, da se radiu obeta pravi razcvet …
“Včasih si moral kakšne posebne radijske oddaje poslušati ob enih ponoči. Zdaj pa lahko rečem, da radijske postaje doživljajo pravo renesanso od pojava interneta naprej, predvsem zaradi podkastov. Ta možnost, da lahko oddajo poslušaš kadarkoli si zaželiš, in to, da lahko poslušaš oddaje, ki so bile v etru pred nekaj leti, je odlično. Radio se je pomladil, zahvala za to pa gre internetu.”
Gostili smo medijskega poznavalca Richarda Barbrooka, ki razstavlja v Projektnem prostoru v Aksiomi v Ljubljani.
Vedno ga je zanimal pogled na preteklost. Pravi, da se nam zdaj zdijo Združene države Amerike in Rusija različni državi. Ko pa se bomo čez dvesto let ozrli nazaj, bomo spoznali, da sta bila to dva enaka sistema. Njun industrijski razvoj, centralizirana ureditev s številno vlado in velikanskimi korporacijami ter vohunskimi agencijami … vse je enako. Tako trdi britanski sociolog dr. Richard Barbrook, profesor na Univerzi v Westminstru in strokovnjak na področju medijev, ki se je v devetdesetih ukvarjal tudi z medijsko zakonodajo znotraj EU. V projektnem prostoru v Aksiomi razstavlja projekt Igra vojne.
Že od nekdaj namreč občuduje Guya Deborda, ki je ustvaril igro z naslovom Vojna iger. Tako je po tem vzorcu nastala večnacionalna skupina umetnikov – med katerimi je tudi Barbrook, in ta je leta 2007 ustanovila skupino Class Wargames. Igranje vojnih družabnih iger je v tem primeru prostor za urjenje kibernetskih komunističnih upornikov prihodnosti.
“Debord je bil zelo aktiven v demonstracijah maja leta 1968 v Parizu. Večina iger o vojnah govori o bitki pri Borodinu septembra 1812, kjer je Napoleon slavil nad Rusi, ali o bitki za Stalingrad, ki je potekala med drugo svetovno vojno. Toda on je želel ustvariti nekaj drugačnega. To je nekakšna abstraktna različica Napoleonovega vojskovanja in seveda ni običajna vojna igra. Vojaki se ne pobijajo med sabo, ampak gre za prekinjanje komunikacijskih omrežij.”
Barbrook se ukvarja tudi s kritiko nekaterih družbenih stanj. Esej The California Ideology oziroma Kalifornijska ideologija, ki sta ga napisala z medijskim teoretikom Andyjem Cameronom, je bil nekakšna kritika zahodnoobalne neoliberalne stranke, članek z naslovom Namišljena prihodnost pa govori predvsem o tem, kako politika vpliva na nadziranje našega početja na internetu. O tem tudi sicer veliko piše. Ob vprašanju, ali živimo v internetnem Panoptikonu odvrne, da je zelo težko prisluškovati in slediti 7 milijardam ljudi in točno vedeti, kaj kdo počne, poskuša pa internetne lahkomiselneže tudi naučiti obnašanja na internetu.
“Pišem nekakšen Internetni zakonik, ki opisuje, kako zavarovati našo avtonomijo in kako spodbujati skupno prizadevanje za boljši internet. Seveda vsi želimo deliti svoje stvari z drugimi, vendar pa nočemo, da jih vohunske agencije uporabijo proti nam. Ta dokument bo zajemal predvsem napotke, kako se obnašati, da ne bomo zanimivi za vohune.”
Za to si prizadeva tudi, ker je bil sam žrtev vohunske politike. V osemdesetih letih je bil Barbrook soustanovitelj piratskega radia Spectrum v Londonu v Veliki Britaniji. To je bil po njegovem mnenju precej nevpliven, multikulturni radio, na katerem so besedo dobile številne etnične skupine na otoku. Seveda ni ogrožal nikogar, pa vendar je njihovo oddajanje šlo v nos takratni vladi.
“V 70. letih je obstajalo veliko tako rekoč “naredi si sam” medijev, zato sva s prijateljem ustanovila piratski radio. V 80. letih je v Veliki Britaniji veljala zelo radikalna politika za radie, saj je bila takrat predsednica vlade Margharet Thatcher. Britanska vohunska agencija mi je šest mesecev prisluškovala po telefonu. Mi samo želeli dati besedo imigrantom in beguncem. Zanimale so nas le njihove zgodbe.”
Medijski poznavalec Richard Barbrook kot pisec člankov, nekakšnih »internetnih« zakonov in soustanovitelj piratskega radia, trdi, da bi za razumevanje zdajšnjega časa morali razumeti preteklost … in kot poznavalec zgodovine ter nekdanji radijec pravi, da se radiu obeta pravi razcvet …
“Včasih si moral kakšne posebne radijske oddaje poslušati ob enih ponoči. Zdaj pa lahko rečem, da radijske postaje doživljajo pravo renesanso od pojava interneta naprej, predvsem zaradi podkastov. Ta možnost, da lahko oddajo poslušaš kadarkoli si zaželiš, in to, da lahko poslušaš oddaje, ki so bile v etru pred nekaj leti, je odlično. Radio se je pomladil, zahvala za to pa gre internetu.”
''Vladimir Lamut - 100 let'' je naslov likovne razstave, ki je do 3. septembra 2016 na ogled v Jakčevem domu v Novem mestu. Pregledna spominska razstava Dolenjskega muzeja je poklon umetniku, ki je s svojo likovno ustvarjalnostjo še posebej zaznamoval široko porečje Krke in reko samo, s katero je bil vseskozi nerazdružno in usodno povezan. Tri novosti zbirke Moderni klasiki Mladinske knjige: ''Laurus'' – knjiga o življenju zdravilca Arsenija prihaja izpod peresa Jevgenija Vodolazkina in sodi med najodmevnejše ruske romane zadnjih let, ''Mario Vargas Llosa – Prikriti junak'' je naslov zadnjega dela perujskega nobelovca, ''Dnevi zavrženosti'' je prvi prevod dela italijanske pisateljice z vzdevkom Elena Ferrante, ki svojo identiteto uspešno skriva že več kot dvajset let.
Tokrat v Kulturnicah o novih knjiigah domačih avtorjev. To so: ''Telo iz črk'' Milana Dekleve, ''Besede nad oblaki'' Evalda Flisarja, ''Mali nočni kvartet'' Vinka Möderndorferja, ''Garaže'' Urbana Vovka. Vse štiri knjige so v teh dneh izšle pri Cankarjevi založbi.
Tokrat v Kulturnicah o reviji Outsider, ki presega meje in tokrat v središče postavlja ... fantazijo (ne le v arhitekturi)!
''Od ljudskega glasbila do koncertnega inštrumenta'' je nova knjiga avtorice televizijske novinarke, urednice in publicistke Darje Korez Korenčan, ki je tudi prva knjiga o ustni harmoniki pri nas. Izšla pri založbi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Med novostmi z glasbenega področja so tudi: notna zbirka za mladinske pevske zbore Potujoča muzika 3, priročnik za dirigente Osnove dirigentske tehnike dr. Boruta Smrekarja in notna zbirko za pevske zbore Evropske božične in koledniške ljudske pesmi, ki jih je priredil Janez Močnik.
Bogoslav Kalaš: Stroj za slikanje, pregledna razstava v Moderni galeriji; likovna zbirka Riko s 13. edicijo razstave v galeriji Miklove hiše; Dober dan, gospod predsednik: intermedijski projekt mozaicista Andreja Koruze v Layerjevi hiši.
Praznovanje dvajsetletnice Slovenskega filmskega centra bo danes zvečer v Slovenski Kinoteki sklenila prva projekcija restavrirane in digitalizirane različice filma ''Sedmina'', tretjega celovečernega filma mojstra filmske slike Matjaža Klopčiča iz leta 1969. Danes ob svojem 70. jubileju bo arhitekt, fotograf in ilustrator Janez Pukšič v Galeriji Fotografija v Ljubljani odprl samostojno fotografsko razstavo z naslovom ''Videl sem''.
Evropska filmska akademija je predvčerajšnjim (12. 12. 2015) za najboljši animirani film letošnjega leta razglasila Pesem morja, ki ga je režiral Tomm Moore. Film bodo od danes do 31. 12. 2015 predvajali v ljubljanskem mestnem kinu, natančneje v sklopu programa Kinobalon, od 31. 12. naprej pa bo na ogled v kinematografih po vsej Sloveniji. Nocoj ob 20.00 pa se bo na odru Kulturnice ljubljanskega BiTeatra začela premiera gledališke predstave Snofor v režiji Ajde Valcl.
65-letnica delovanja Slovenskega ljudskega gledališča Celje – počastitev jubileja s predstavo Vinka Möderndorferja ''Nostalgična komedija'' ''Znani in neznani France Mihelič'' in ''Zbirka v nastajanju'' članov Združenja umetnikov Škofja Loka v prenovljenih prostorih Miheličeve galerije v Kašči ''Veno Pilon – Ferrania, barvni diapozitivi'' – razstava v Pilonovi galeriji v Ajdovščini
Predstava Bine Štampe Žmavc O petelinu in pavu na odru Šentjakobskega gledališča, ki decembra obeležuje 95.obletnico delovanja. 18 let delovanja pa bodo kmalu praznovali pri založbi Sanje, kjer so danes predstavili literarni prvenec raziskovalnega novinarja, vojnega poročevalca in avtorja odmevnih dokumentarnih oddaj Erika Valenčiča. V romanu »Sence ne gorijo« Valenčič izpostavlja pojav levičarskega ekstremizma.
V okviru projekta ''Zgodbe, ki lahko spremenijo svet'' založbe Beletrine so izšle štiri knjige: ''Burmanski dnevi'' Georga Orwella, ''Zlo pride s severa'' Fulvia Tomizze, ''Mercier in Camier'' Samuela Becketta in ''Citadela'' Antoinea de Saint-Exuperyja.
V Ljubljani se začenja 12. mednarodni festival Animateka. Slišali pa boste tudi več o novi knjigi zbirke Knjižnice MGL Končno poročilo o nedokončanem Kralju Learu v Ljubljanski drami režiserja Mileta Koruna.
Premiere: - ''Pobegla hiška'' avtorice besedila in režiserke uprizoritve Ivane Djilas v Lutkovnem gledališču Maribor - ''Lepa Vida'' - drama Ivana Cankarja v režiji Mihe Nemca v Prešernovem gledališču Kranj (koprodukcija s SNG Nova Gorica in Slovenskih stalnim gledališčem Trst) - ''V republiki sreče'' – prva slovenska uprizoritev dela britanskega dramatika Martina Crimpa v režiji Sebastijana Horvata v SNG Drama Ljubljana ''Potujoča muzika'' - bienalni koncert združenih mladinskih zborov, s katerim se bodo poklonili svetovnemu dnevu zborovskega petja - 6. decembra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani
Čas očetov – 2. knjiga epa ''Vrata nepovrata'' pesnika Borisa A. Novaka (založba Goga) Knjižni dar in roman ''Kjer šelestijo breze'' avtorice Ivane Vatovec (Mohorjeva založba iz Celovca) ''Od Biblije do Biblosa'' – prvič na ogled restavrirana originalna Dalmatinova Biblija in pregledna razstava ob 50-letnici Valvasorjeve knjižnice v Krškem ''Prišo je glás - Prekmurci v vojni 1914-1918'' – razstava v Pomurskem muzeju Murska Sobota
Pri Cankarjevi založbi, kjer je pesnik nekoč tudi urednikoval, je izšla zbirka z naslovom Domu in rodu: gre za večinoma še neobjavljeno poezijo Toneta Pavčka. V Slovenskem mladinskem gledališču pa bo nocoj premierno uprizorjena igra Drame princes.
V Ljubljani je včeraj zaprl vrata že 31. slovenski knjižni sejem, ki je bil že tradicionalno dobro obiskan in odmeven. Letos je bila država v fokusu Francija. Pisatelj in filozof Pascal Bruckner je Slovenijo obiskal ob izidu knjige Pridni sinko. Drugi od treh francoskih gostov Frédéric Beigbeder pa je na sejem dospel ob najnovejšem prevodu njegovih del, tokrat romana Oona in Salinger. V tokratnih Kulturnicah tudi o razglasitvi velike nagrade tokratnega knjižnega sejma sejma, nagrade za knjigo leta. Oddajo so ustvarili Goran Dekleva, Maja Ratej in Kaja Kokot Žanič.
16. mednarodni festival medijskih umetnosti Pixxelpoint v Novi Gorici in Gorici 3. mednarodni festival sodobnega plesa CoFestival v Ljubljani Premiera Nostalgične komedije Vinka Möderndorferja v režiji Borisa Kobala v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju Premiera drame Reinerja Wernerja Fassbinderja ''Grenke solze Petre Von Kant'' v režiji Arthurja Nauzyciela v Mini teatru v Ljubljani (koprodukcija Mini teatra Ljubljana, SNG Nova Gorica in Mestnega gledališča Ptuj)
Premiera predstave Fabiani - umetnost bivanja v režiji Nede R. Bric v SNG Nova Gorica Odprtje razstave Saše J. Mächtiga: Sistemi, strategije, strukture v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani Knjižne novosti zbirke Beletrine
31. slovenski knjižni sejem se je v Cankarjevem domu v Ljubljani začel včeraj s slavnostno akademijo ''Odprti za knjige'' in podelitvijo nagrad. Umetniški kolektiv BridA predstavlja novi projekt z naslovom SpreadKOM (Razmeščena komunikacija) od danes do 11. decembra v Aksiomi - Zavodu za sodobne umetnosti v Ljubljani.
Neveljaven email naslov