Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gostili smo medijskega poznavalca Richarda Barbrooka, ki razstavlja v Projektnem prostoru v Aksiomi v Ljubljani.
Vedno ga je zanimal pogled na preteklost. Pravi, da se nam zdaj zdijo Združene države Amerike in Rusija različni državi. Ko pa se bomo čez dvesto let ozrli nazaj, bomo spoznali, da sta bila to dva enaka sistema. Njun industrijski razvoj, centralizirana ureditev s številno vlado in velikanskimi korporacijami ter vohunskimi agencijami … vse je enako. Tako trdi britanski sociolog dr. Richard Barbrook, profesor na Univerzi v Westminstru in strokovnjak na področju medijev, ki se je v devetdesetih ukvarjal tudi z medijsko zakonodajo znotraj EU. V projektnem prostoru v Aksiomi razstavlja projekt Igra vojne.
Že od nekdaj namreč občuduje Guya Deborda, ki je ustvaril igro z naslovom Vojna iger. Tako je po tem vzorcu nastala večnacionalna skupina umetnikov – med katerimi je tudi Barbrook, in ta je leta 2007 ustanovila skupino Class Wargames. Igranje vojnih družabnih iger je v tem primeru prostor za urjenje kibernetskih komunističnih upornikov prihodnosti.
“Debord je bil zelo aktiven v demonstracijah maja leta 1968 v Parizu. Večina iger o vojnah govori o bitki pri Borodinu septembra 1812, kjer je Napoleon slavil nad Rusi, ali o bitki za Stalingrad, ki je potekala med drugo svetovno vojno. Toda on je želel ustvariti nekaj drugačnega. To je nekakšna abstraktna različica Napoleonovega vojskovanja in seveda ni običajna vojna igra. Vojaki se ne pobijajo med sabo, ampak gre za prekinjanje komunikacijskih omrežij.”
Barbrook se ukvarja tudi s kritiko nekaterih družbenih stanj. Esej The California Ideology oziroma Kalifornijska ideologija, ki sta ga napisala z medijskim teoretikom Andyjem Cameronom, je bil nekakšna kritika zahodnoobalne neoliberalne stranke, članek z naslovom Namišljena prihodnost pa govori predvsem o tem, kako politika vpliva na nadziranje našega početja na internetu. O tem tudi sicer veliko piše. Ob vprašanju, ali živimo v internetnem Panoptikonu odvrne, da je zelo težko prisluškovati in slediti 7 milijardam ljudi in točno vedeti, kaj kdo počne, poskuša pa internetne lahkomiselneže tudi naučiti obnašanja na internetu.
“Pišem nekakšen Internetni zakonik, ki opisuje, kako zavarovati našo avtonomijo in kako spodbujati skupno prizadevanje za boljši internet. Seveda vsi želimo deliti svoje stvari z drugimi, vendar pa nočemo, da jih vohunske agencije uporabijo proti nam. Ta dokument bo zajemal predvsem napotke, kako se obnašati, da ne bomo zanimivi za vohune.”
Za to si prizadeva tudi, ker je bil sam žrtev vohunske politike. V osemdesetih letih je bil Barbrook soustanovitelj piratskega radia Spectrum v Londonu v Veliki Britaniji. To je bil po njegovem mnenju precej nevpliven, multikulturni radio, na katerem so besedo dobile številne etnične skupine na otoku. Seveda ni ogrožal nikogar, pa vendar je njihovo oddajanje šlo v nos takratni vladi.
“V 70. letih je obstajalo veliko tako rekoč “naredi si sam” medijev, zato sva s prijateljem ustanovila piratski radio. V 80. letih je v Veliki Britaniji veljala zelo radikalna politika za radie, saj je bila takrat predsednica vlade Margharet Thatcher. Britanska vohunska agencija mi je šest mesecev prisluškovala po telefonu. Mi samo želeli dati besedo imigrantom in beguncem. Zanimale so nas le njihove zgodbe.”
Medijski poznavalec Richard Barbrook kot pisec člankov, nekakšnih »internetnih« zakonov in soustanovitelj piratskega radia, trdi, da bi za razumevanje zdajšnjega časa morali razumeti preteklost … in kot poznavalec zgodovine ter nekdanji radijec pravi, da se radiu obeta pravi razcvet …
“Včasih si moral kakšne posebne radijske oddaje poslušati ob enih ponoči. Zdaj pa lahko rečem, da radijske postaje doživljajo pravo renesanso od pojava interneta naprej, predvsem zaradi podkastov. Ta možnost, da lahko oddajo poslušaš kadarkoli si zaželiš, in to, da lahko poslušaš oddaje, ki so bile v etru pred nekaj leti, je odlično. Radio se je pomladil, zahvala za to pa gre internetu.”
Gostili smo medijskega poznavalca Richarda Barbrooka, ki razstavlja v Projektnem prostoru v Aksiomi v Ljubljani.
Vedno ga je zanimal pogled na preteklost. Pravi, da se nam zdaj zdijo Združene države Amerike in Rusija različni državi. Ko pa se bomo čez dvesto let ozrli nazaj, bomo spoznali, da sta bila to dva enaka sistema. Njun industrijski razvoj, centralizirana ureditev s številno vlado in velikanskimi korporacijami ter vohunskimi agencijami … vse je enako. Tako trdi britanski sociolog dr. Richard Barbrook, profesor na Univerzi v Westminstru in strokovnjak na področju medijev, ki se je v devetdesetih ukvarjal tudi z medijsko zakonodajo znotraj EU. V projektnem prostoru v Aksiomi razstavlja projekt Igra vojne.
Že od nekdaj namreč občuduje Guya Deborda, ki je ustvaril igro z naslovom Vojna iger. Tako je po tem vzorcu nastala večnacionalna skupina umetnikov – med katerimi je tudi Barbrook, in ta je leta 2007 ustanovila skupino Class Wargames. Igranje vojnih družabnih iger je v tem primeru prostor za urjenje kibernetskih komunističnih upornikov prihodnosti.
“Debord je bil zelo aktiven v demonstracijah maja leta 1968 v Parizu. Večina iger o vojnah govori o bitki pri Borodinu septembra 1812, kjer je Napoleon slavil nad Rusi, ali o bitki za Stalingrad, ki je potekala med drugo svetovno vojno. Toda on je želel ustvariti nekaj drugačnega. To je nekakšna abstraktna različica Napoleonovega vojskovanja in seveda ni običajna vojna igra. Vojaki se ne pobijajo med sabo, ampak gre za prekinjanje komunikacijskih omrežij.”
Barbrook se ukvarja tudi s kritiko nekaterih družbenih stanj. Esej The California Ideology oziroma Kalifornijska ideologija, ki sta ga napisala z medijskim teoretikom Andyjem Cameronom, je bil nekakšna kritika zahodnoobalne neoliberalne stranke, članek z naslovom Namišljena prihodnost pa govori predvsem o tem, kako politika vpliva na nadziranje našega početja na internetu. O tem tudi sicer veliko piše. Ob vprašanju, ali živimo v internetnem Panoptikonu odvrne, da je zelo težko prisluškovati in slediti 7 milijardam ljudi in točno vedeti, kaj kdo počne, poskuša pa internetne lahkomiselneže tudi naučiti obnašanja na internetu.
“Pišem nekakšen Internetni zakonik, ki opisuje, kako zavarovati našo avtonomijo in kako spodbujati skupno prizadevanje za boljši internet. Seveda vsi želimo deliti svoje stvari z drugimi, vendar pa nočemo, da jih vohunske agencije uporabijo proti nam. Ta dokument bo zajemal predvsem napotke, kako se obnašati, da ne bomo zanimivi za vohune.”
Za to si prizadeva tudi, ker je bil sam žrtev vohunske politike. V osemdesetih letih je bil Barbrook soustanovitelj piratskega radia Spectrum v Londonu v Veliki Britaniji. To je bil po njegovem mnenju precej nevpliven, multikulturni radio, na katerem so besedo dobile številne etnične skupine na otoku. Seveda ni ogrožal nikogar, pa vendar je njihovo oddajanje šlo v nos takratni vladi.
“V 70. letih je obstajalo veliko tako rekoč “naredi si sam” medijev, zato sva s prijateljem ustanovila piratski radio. V 80. letih je v Veliki Britaniji veljala zelo radikalna politika za radie, saj je bila takrat predsednica vlade Margharet Thatcher. Britanska vohunska agencija mi je šest mesecev prisluškovala po telefonu. Mi samo želeli dati besedo imigrantom in beguncem. Zanimale so nas le njihove zgodbe.”
Medijski poznavalec Richard Barbrook kot pisec člankov, nekakšnih »internetnih« zakonov in soustanovitelj piratskega radia, trdi, da bi za razumevanje zdajšnjega časa morali razumeti preteklost … in kot poznavalec zgodovine ter nekdanji radijec pravi, da se radiu obeta pravi razcvet …
“Včasih si moral kakšne posebne radijske oddaje poslušati ob enih ponoči. Zdaj pa lahko rečem, da radijske postaje doživljajo pravo renesanso od pojava interneta naprej, predvsem zaradi podkastov. Ta možnost, da lahko oddajo poslušaš kadarkoli si zaželiš, in to, da lahko poslušaš oddaje, ki so bile v etru pred nekaj leti, je odlično. Radio se je pomladil, zahvala za to pa gre internetu.”
Premiera črne komedije nemškega avtorja Mariusa von Mayenburga Kos plastike v Mestnem gledališču ljubljanskem. In dogajanje na 2. festivalu in konferenci MENT.
Gorenjski muzej ter Zavod za kulturo in šport sta v Kranjski hiši v Kranju pripravila razstavo Ob 170. obletnici prihoda doktorja Franceta Prešerna v Kranj, kjer je zadnja leta živel in ustvarjal pesnik. Dokumentarna razstava sega v leto 1846 in pripoveduje tudi zgodbo o Kranju takratnega časa. V Ljubljani pa se začenja festival MENT Ljubljana 2016
Jubilejna razstava ob 110. obletnici rojstva literarne zgodovinarke prof. dr. Marje Boršnik in predstavitev knjige ''Marja Boršnik, prva dama slovenske slavistike'' v Slovanski knjižnici v Ljubljani Nove knjižne izdaje Slovenske Matice: France Bernik - Od književnosti do likovne umetnosti in glasbe; Mitja Saje - Zgodovina Kitajske; France Bernik - Od književnosti do likovne umetnosti in glasbe; Iztok Simoniti - Deus vult: o vrednotah kristjanov.
Jubilejna razstava ob 110. obletnici rojstva literarne zgodovinarke prof. dr. Marje Boršnik in predstavitev knjige ''Marja Boršnik, prva dama slovenske slavistike'' v Slovanski knjižnici nove knjižne izdaje Slovenske Matice: Mitja Saje - Zgodovina Kitajske; France Bernik - Od književnosti do likovne umetnosti in glasbe; Iztok Simoniti - Deus vult: o vrednotah kristjanov.
Leta 1896 so slavnostno odprli palačo, v kateri je danes Narodna galerija v Ljubljani. Po 120-ih letih bo nocoj slavnostno odprtje prenovljene Narodne galerije in nove stalne zbirke. Z razstavao Foto album se v Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani predstavlja Igor Škafar.
''Zgodovina Evrope v dobi racionalistične civilizacije 1775-2015'' je naslov nove knjige dr. Janka Prunka, ki predstavlja sintezo antropološkozgodovinskega razvoja zahodne civilizacije, z izvirnim zastavljanjem vprašanj ter izjemnim znanstvenim horizontom avtorja. Razstava Jacoba Appelbauma ''SAMIZDATA: Dokaz zarote (SAMIZDATA: Evidence of Conspiracy)'' do 19. februarja predstavlja nekatere izmed žvižgačev v projektnem prostoru Aksioma v Ljubljani.
''Zgodovina Evrope v dobi racionalistične civilizacije 1775-2015'' je naslov nove knjige dr. Janka Prunka, ki predstavlja sintezo antropološkozgodovinskega razvoja zahodne civilizacije, z izvirnim zastavljanjem vprašanj ter izjemnim znanstvenim horizontom avtorja. Razstava Jacoba Appelbauma ''SAMIZDATA: Dokaz zarote (SAMIZDATA: Evidence of Conspiracy)'' do 19. februarja predstavlja nekatere izmed žvižgačev v projektnem prostoru Aksioma v Ljubljani.
Kdo so bili ljudje, ki so zadnja stoletja pred našim štetjem živeli na območju današnje Slovenije? Na to dobite odgovor na gostujoči razstavi, ki je prišla k nam iz Arheološkega muzeja v Zugliu in stoji v Narodnem muzeju na Metelkovi. Popelje nas v hriboviti svet predalpskega in alpskega sveta italijanskega Veneta, Karnije, Furlanije, avstrijske Koroške, Posočja in Krasa v obdobju, ko so ga dosegli keltski bojevniki in konjeniki. Zgodbe nekaterih, ki so kot begunci odšli iz svojih držav v tem stoletju pa lahko slišite na mednarodnem festivalu za literaturo v razvoju. Tema festivala na katerem bo sodelovalo 15 gostov bodo migracijski prostori na nemškem govornem območju.
V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma bo ob 18.00 premiera svetovno uveljavljene otroške opere ''Brundibar''. Uprizoritev je nastala v produkciji Glasbene matice Ljubljana, Cankarjevega doma, Slovenskega komornega glasbenega gledališča in Akademije za glasbo Ljubljana. Razstavo ilustracij ''Medvedi in medvedki'' si lahko od danes do do 11. februarja ogledate v ljubljanski galeriji Kresija.
V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma bo ob 18.00 premiera svetovno uveljavljene otroške opere ''Brundibar''. Uprizoritev je nastala v produkciji Glasbene matice Ljubljana, Cankarjevega doma, Slovenskega komornega glasbenega gledališča in Akademije za glasbo Ljubljana. Razstavo ilustracij ''Medvedi in medvedki'' si lahko od danes do do 11. februarja ogledate v ljubljanski galeriji Kresija.
V podhodu Ajdovščina sredi Ljubljane, v Galeriji Kos so predstavili razstavo z naslovom Suite Vollard, ki obsega 73 grafičnih listov, 75 plakatov in 20 keramičnih del iz umetnosti Pabla Picassa. Študenti skladatelji Akademije za glasbo in študenti libretisti Akademije za gledališče, radio, film in televizijo bodo predstavili šest izvirnih 15 minutnih mini oper pri katerih sodelujejo tudi študenti Akademije za likovno umetnost in oblikovanje.
V podhodu Ajdovščina sredi Ljubljane, v Galeriji Kos so predstavili razstavo z naslovom Suite Vollard, ki obsega 73 grafičnih listov, 75 plakatov in 20 keramičnih del iz umetnosti Pabla Picassa. Študenti skladatelji Akademije za glasbo in študenti libretisti Akademije za gledališče, radio, film in televizijo bodo predstavili šest izvirnih 15 minutnih mini oper pri katerih sodelujejo tudi študenti Akademije za likovno umetnost in oblikovanje.
''Sotočje življenja in glasbe'' in ''Moje izrazno sredstvo so roke'' sta monografiji, ki predstavljata bogato življenjsko in glasbeno pot dirigenta Marka Muniha. Obe knjigi sta izšli pri založbi Didakta ob življenjskem jubileju dirigenta. Jutri, 9. januarja, bo namreč dopolnil 80 let. Češke marionete je naslov razstave, ki je s sodelovanjem gledališč Mini teatra iz Slovenije in Buchty a loutky s Češke nastala v okviru mednarodnega evropskega projekta Puppet Nomad Academy IV. Obsežno razstavo, ki bo na ogled od 10. januarja do 30. januarja v Mini teatru na ljubljanskem gradu, je skupaj s kolegi pripravil Marek Bečka, režiser, ustanovitelj gledališča Buchty a loutky in predstojnik oddelka za lutkarstvo in nove gledališke forme na gledališki fakulteti DAMU v Pragi.
''Sotočje življenja in glasbe'' in ''Moje izrazno sredstvo so roke'' sta monografiji, ki predstavljata bogato življenjsko in glasbeno pot dirigenta Marka Muniha. Obe knjigi sta izšli pri založbi Didakta ob življenjskem jubileju dirigenta. Jutri, 9. januarja, bo namreč dopolnil 80 let. ''Češke marionete'' je naslov razstave, ki je s sodelovanjem gledališč Mini teatra iz Slovenije in Buchty a loutky s Češke nastala v okviru mednarodnega evropskega projekta Puppet Nomad Academy IV. Obsežno razstavo, ki bo na ogled od 10. januarja do 30. januarja v Mini teatru na ljubljanskem gradu, je skupaj s kolegi pripravil Marek Bečka, režiser, ustanovitelj gledališča Buchty a loutky in predstojnik oddelka za lutkarstvo in nove gledališke forme na gledališki fakulteti DAMU v Pragi.
''Sotočje življenja in glasbe'' in ''Moje izrazno sredstvo so roke'' sta monografiji, ki predstavljata bogato življenjsko in glasbeno pot dirigenta Marka Muniha. Obe knjigi sta izšli pri založbi Didakta ob življenjskem jubileju dirigenta. Jutri, 9. januarja, bo namreč dopolnil 80 let. ''Češke marionete'' je naslov razstave, ki je s sodelovanjem gledališč Mini teatra iz Slovenije in Buchty a loutky s Češke nastala v okviru mednarodnega evropskega projekta Puppet Nomad Academy IV. Obsežno razstavo, ki bo na ogled od 10. januarja do 30. januarja v Mini teatru na ljubljanskem gradu, je skupaj s kolegi pripravil Marek Bečka, režiser, ustanovitelj gledališča Buchty a loutky in predstojnik oddelka za lutkarstvo in nove gledališke forme na gledališki fakulteti DAMU v Pragi.
O razpravi ob izidu zbornika "Max Weber in Znanost kot poklic" in o retrospektivni fotografski razstavi Zore Plešnar "Fotografije:1970 - 2012" v ljubljanski Bežigrajski galeriji 2.
''Med filmom in videom '' je naslov prvega letošnjega dogodka nanizanke Kino integral, ki sta ga zasnovala Zavod SCCA - Ljubljana in Slovenska Kinoteka. Začel se bo ob 19.00 v Slovenski kinoteki s projekcijami in pogovorom.
Fotografska razstava Welcome the Future (Dobrodošla prihodnost) Matjaža Krivica v mariborskem Kibla portalu.
Premiera plesno-gledališke predstave v režiji Matjaža Bergerja in produkciji novomeškega Anton Podbevšek teatra - Čas je otrok, ki se s kamenčki igra: otrok na prestolu. Še do 27. januarja 2016 bo trajala prenova in selitev stalne zbirke Narodne galerije, kjer sicer še vedno zbirajo sredstva za dokončen odkup slike Jožefa Petkovška Perice ob Ljubljanici.
Nocoj ob 21.30 si lahko na I. programu Televizije Slovenija premierno ogledate dokumentarni film Matija Vertovec, veliki um slovenskega naroda; posnet je bil po scenariju Mateje Rosa in Maruše Prelesnik Zdešar ter v režiji Marka Naberšnika.
Neveljaven email naslov