Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Četrtega januarja je minilo 150 let od rojstva slikarja Matije Jame, ki velja za največjega krajinarja med slovenskimi impresionisti. Ker je bil tako predan krajini in podeželju, so v njegovem opusu le redki primerki drugih slikarskih žanrov, tudi portretov, ki jih za javnost ni slikal. Impresionizem je umetniški slog, ki se je razvil v Franciji na prehodu iz 19. v 20. stoletje, in še danes imajo impresionisti na svetovnih razstavah večji odmev od drugih predstavitev. Tudi pri nas sodi četverica slikarjev Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen med najbolj priljubljene umetnike v Narodni galeriji. O življenju in delu svetovljanskega umetnika se pogovarjamo s kustosom Andrejem Smrekarjem.
Mineva sto petdeset let od rojstva impresionističnega slikarja, ki je bil v svoji generaciji najbolj svetovljanski
Četrtega januarja je minilo 150 let od rojstva slikarja Matije Jame, ki velja za največjega krajinarja med slovenskimi impresionisti. Ker je bil tako predan krajini in podeželju, so v njegovem opusu le redki primerki drugih slikarskih žanrov, tudi portretov, ki jih za javnost ni slikal. Impresionizem je umetniški slog, ki se je razvil v Franciji na prehodu iz 19. v 20. stoletje, in še danes imajo impresionisti na svetovnih razstavah večji odmev od drugih predstavitev. Tudi pri nas sodi četverica slikarjev Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen med najbolj priljubljene umetnike v Narodni galeriji, pove kustos Andrej Smrekar.
"Matija Jama je odraščal svetovljansko. Skoraj kot dete je izgubil očeta, tako se je mati drugič poročila in so se preselili Pod Trančo, kjer je danes tabla, da je to njegova rojstna hiša, pa ni. Srednjo šolo je potem obiskoval v Zagrebu, kamor so se preselili. Tam je začel študirati pravo, pozneje se je odločil za slikarstvo v Münchnu, k čemur so ga spodbujali tudi gimnazijski učitelji."
V Münchnu, ki se je uveljavil kot evropsko umetniško središče, je pozorno spremljal razstave, poskušal je priti na akademijo in bil, tako kot preostali trije, tudi on učenec v münchenski zasebni šoli slikarja Antona Ažbeta, kjer se je srečal s francoskim in nemškim impresionizmom.
"Pri Ažbetu so se dobivali naši slikarji, a Ažbe je odigral simbolno funkcijo. Tu je bilo precej govora že o slovenski umetnosti. Naši impresionisti so prva generacija, ki pride domov slikat in hoče doma slikati."
Najbolj prepoznavni motivi Matije Jame so prav Vrbe v megli, pa Hrvaški kmet v soncu in Most čez Dobro, pa poznejši motivi kola. Drugače je s portreti. Andrej Smrekar pravi, da kolikor imajo pogled v njegovo kariero, se portreti na razstavah ne pojavljajo. Jama je bil predan krajini in žanru, kjer je krajina pomemben element. Izjema sta Portret Lea Souvana in njegove sestre Portret Rozi z otrokoma. Oba sta na ogled v stalni zbirki Narodne galerije v Novem krilu.
Nekaj portretov pa je na ogled tudi na manjši razstavi iz cikla Odstiranja, ki so v Narodni galeriji Slovenije za javnost dostopni do 1. februarja.
Četrtega januarja je minilo 150 let od rojstva slikarja Matije Jame, ki velja za največjega krajinarja med slovenskimi impresionisti. Ker je bil tako predan krajini in podeželju, so v njegovem opusu le redki primerki drugih slikarskih žanrov, tudi portretov, ki jih za javnost ni slikal. Impresionizem je umetniški slog, ki se je razvil v Franciji na prehodu iz 19. v 20. stoletje, in še danes imajo impresionisti na svetovnih razstavah večji odmev od drugih predstavitev. Tudi pri nas sodi četverica slikarjev Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen med najbolj priljubljene umetnike v Narodni galeriji. O življenju in delu svetovljanskega umetnika se pogovarjamo s kustosom Andrejem Smrekarjem.
Mineva sto petdeset let od rojstva impresionističnega slikarja, ki je bil v svoji generaciji najbolj svetovljanski
Četrtega januarja je minilo 150 let od rojstva slikarja Matije Jame, ki velja za največjega krajinarja med slovenskimi impresionisti. Ker je bil tako predan krajini in podeželju, so v njegovem opusu le redki primerki drugih slikarskih žanrov, tudi portretov, ki jih za javnost ni slikal. Impresionizem je umetniški slog, ki se je razvil v Franciji na prehodu iz 19. v 20. stoletje, in še danes imajo impresionisti na svetovnih razstavah večji odmev od drugih predstavitev. Tudi pri nas sodi četverica slikarjev Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen med najbolj priljubljene umetnike v Narodni galeriji, pove kustos Andrej Smrekar.
"Matija Jama je odraščal svetovljansko. Skoraj kot dete je izgubil očeta, tako se je mati drugič poročila in so se preselili Pod Trančo, kjer je danes tabla, da je to njegova rojstna hiša, pa ni. Srednjo šolo je potem obiskoval v Zagrebu, kamor so se preselili. Tam je začel študirati pravo, pozneje se je odločil za slikarstvo v Münchnu, k čemur so ga spodbujali tudi gimnazijski učitelji."
V Münchnu, ki se je uveljavil kot evropsko umetniško središče, je pozorno spremljal razstave, poskušal je priti na akademijo in bil, tako kot preostali trije, tudi on učenec v münchenski zasebni šoli slikarja Antona Ažbeta, kjer se je srečal s francoskim in nemškim impresionizmom.
"Pri Ažbetu so se dobivali naši slikarji, a Ažbe je odigral simbolno funkcijo. Tu je bilo precej govora že o slovenski umetnosti. Naši impresionisti so prva generacija, ki pride domov slikat in hoče doma slikati."
Najbolj prepoznavni motivi Matije Jame so prav Vrbe v megli, pa Hrvaški kmet v soncu in Most čez Dobro, pa poznejši motivi kola. Drugače je s portreti. Andrej Smrekar pravi, da kolikor imajo pogled v njegovo kariero, se portreti na razstavah ne pojavljajo. Jama je bil predan krajini in žanru, kjer je krajina pomemben element. Izjema sta Portret Lea Souvana in njegove sestre Portret Rozi z otrokoma. Oba sta na ogled v stalni zbirki Narodne galerije v Novem krilu.
Nekaj portretov pa je na ogled tudi na manjši razstavi iz cikla Odstiranja, ki so v Narodni galeriji Slovenije za javnost dostopni do 1. februarja.
Poleg razstave glasbenih plakatov v galeriji Dobra vaga, predstavljamo komedijo Norčije v spalnicah v koprskem gledališču, zanimale pa so nas tudi knjižne novosti za otroke.
Prve stripovske sekvence in prgišče umetnostnozgodovinskih detektivskih zgodb Hinka Smrekarja s Cirilom Horjakom v januarskem Stripolisu; Linija uvida - Dialog kiparja Darka Golije in večmedijske umetnice Aleksandre Saške Gruden v Savinovem likovnem salonu v Žalcu. Hamlet Express z novim 5. albumom Opium Blue in Bert Dockx s tretjim solo projektom Transit na dvojnem koncertu Cankarjevi torki v Cankarjevem domu.
O premieri Malega Princa na odru Lutkovnega gledališča Ljubljana ter o razstavi z naslovom ''v megli - in the fog '' - razstavi mlade umetnice Tine Konec v Ravnikar Gallery Space na Prešernovi v Ljubljani – novem galerijskem prostoru, ki je zasnovan z namenom, da bi predstavil mlade, pa seveda tudi že uveljavljene umetnike z željo, da bi z novimi pristopi zgradila novo svežo umetnostno sceno mesta.
Slovensko stalno gledališče v Trstu je tik pred novo premiero. V duhu Cankarjevega leta, ki je slovensko kulturo zaznamoval lani, so na oder postavili Kralja na Betajnovi in s tem sklenili niz prireditev, ki so jih namenili velikemu slovenskemu pisatelju in dramatiku. V Drami Slovenskega narodnega gledališča Ljubljana bodo novo leto začeli s premiero drame Antona Pavloviča Čehov ''Ivanov''. ''Finžgarjev Spiedermann'' je nov stripovski album Domna Finžgarja, ki je tako kot prvenec Protiarhitekt izšel pri Stripburgerju.
Izvode, ki govorijo o zgodovinskih dogodkih. Svetovne in slovenske časopise, ki so izšli ob prelomnih zgodovinskih trenutkih, bo v Cankarjevem domu predstavila razstava ''Časopis, prvi odtis zgodovine'' z izborom iz zbirke starih časopisov in revij Alija Žerdina, ob 60-letnici časopisa Delo.
Fotografska razstava L’Espace infini avtorice Ane Kučan bo v Cankarjevem domu predstavila edinstvenost Versajskih vrtov, ki so bili leta 1979 skupaj s palačo vpisani na Unescov seznam svetovne dediščine. Mestno gledališče ljubljansko leto 2020 v tem tednu začenja s premierama komedije in drame. Na veliki oder prihaja Cankarjeva satirična komedija Za narodov blagor v režiji Matjaža Zupančiča, na Malo sceno pa znanstvenofantastična glasbena drama Karaoke v režiji Jureta Novaka.
Zgodbe umetnosti in ustvarjalcev. Kaj prinaša prvi konec tedna leta 2019?
Slovenski arhitekt Ivan, Johan, John, Janez Jager v Sloveniji še vedno manj znan kot njegova dva sodobnika Maks Fabiani in Jože Plečnik, v ZDA pa velja za enega prvih arhitekturnih in urbanističnih teoretikov. Medtem, ko je Plečnik ustvarjal v Ljubljani je Janez Jager intenzivno sodeloval pri urbanistični ureditvi mesta Minneapolis.
''Ne glej nazaj, okej?'' je naslov razstave sodobne vizualne umetnosti v Umetnostni galeriji Maribor. Zelo raznovrstna umetniška dela, ki raziskujejo spomin, preteklost in identiteto predstavlja 18 mladih v mednarodnem svetu uveljavljenih umetnikov iz različnih držav, med njimi so tudi slovenski ustvarjalci. V Galeriji Murska Sobota so na letošnji zadnji razstavi na ogled slike domačega umetnika Franca Mesariča, ki ob svojem 80. življenjskem jubileju praznuje tudi 60-letnico svojega ustvarjanja. Na razstavi, ki bo odprta do 17.januarja 2019, si lahko ogledate Mesaričeva dela zadnjih treh desetletij.
Leta 2015 smo pri nas dobili prav poseben muzej – muzej, v katerem oživi domišljija in v katerem so doma lutke. Lutkovni muzej, ki je skupni projekt Ljubljanskega gradu in ljubljanskega Lutkovnega gledališča obiskovalce popelje v zgodovino slovenske lutkovne umetnosti vse od leta 1910 naprej. Muzej je letos prejel tudi posebno nagrado Otroci v muzejih, ki nagrajuje izvirnost in odličnost približevanja kulturne dediščine otrokom. Podeljujeta jo Evropska muzejska akademija in Mednarodno združenje otroških muzejev.
Tudi letošnja najdaljša noč bo tokrat že petič tudi Noč kratkih filmov. V sedmih programskih sklopih bodo izbrane filme različnih žanrov predvajali v Slovenski Kinoteki in 15ih dvoranah Art Kino Mreže, pa tudi na 2. programu Televizije Slovenija. Dogodek Noč kratkih filmov je nastal na pobudo Slovenskega filmskega centra. Pet dam je naslov klasične slikarske razstave petih umetnic iz različnih držav, ki je na ogled v razstavišču Kibela v Mariboru.
Nove knjižne izdaje: Leninov park - kriminalni roman Tadeja Goloba, avtorja uspešnice Jezero, je izdala novomeška založba Goga ; Zbrane zgodbe (1. knjiga) enega največjih pisateljevanašega časa Kurta Vonneguta, Peščeni planet - kultni znanstvenofantastični roman Franka Herberta, Nordijska mitologija angleškega pripovednika Neila Gaimana in nova izdaja mednarodne uspešnice Walterja Moersa 13 1 življenj kapitana Sinjedlakca pa je izdala Založba Sanje.
Sloves kuharske knjige z najdaljšo tradicijo v Evropi, ima prav naša Velika slovenska kuharica, ki je zrasla iz prvotne Slovenske kuharice in velja za največjo slovensko knjižno uspešnico vseh časov. Ob 150-ti obletnici njenega prvega izida so pri Cankarjevi založbi izdali jubilejno 30-to izdajo. Za prenovo dela, ki je sicer postalo kulturna dediščina reda šolskih sester, je tokrat poskrbela sestra Bernarda Gostečnik.
Tokrat govorimo o premiernih predstavah. Črni petek je plesno glasbena predstava plesalca in koreografa Branka Potočana in dua Silence v produkciji Zavoda Vitkar v Stari elektrarni v Ljubljani, Razgaljeno, plesno-gledališka predstava, pod katero se podpisuje uveljavljena slovenska koreografinja Rosana Hribar v produkciji Zavoda Flota v Plesnem Teatru Ljubljana, Shakespearov Macbeth v režiji Januša Kice pa v novem prevodu Srečka Fišerja prihaja na oder Slovenskega stalnega gledališča Nova Gorica.
Dve premieri v SNG Drama Ljubljana: igra Stephena Karama ''Ljudje'' v režiji Nine Šorak in krstna uprizoritev igre ''V imenu matere'' Iva Svetine v režiji Ivice Buljana. Premiera igre Martina Shermana ''Rožnati trikotnik'' v režiji Alena Jelena v Cankarjevem domu pa je nastala v soprodukciji ŠKUCa, Cankarjevega doma in Zavoda Kolaž.
Danes v kulturnicah o dveh povsem različnih predstavah, ki vsaka na svoj način podreza v življenje in njegove težave. Najprej o mladinski operi Všeč si mi, potem pa še o predstavi gledališča Glej Starci 1.2.
''Na moje oči: Zgodbe iz Iraka'' je naslov razstave, ki jo bodo danes odprli v Jakopičevi galeriji v Ljubljani. Razstava je bila konec leta 2017 premierno predstavljena v centru sodobnih umetnosti DOX v Pragi, predstavlja pa podobo današnjega življenja v Iraku, kot jo vidijo skozi objektiv iraški fotografi – natančneje: fotografske zgodbe predstavljajo predstavniki mlajše generacije: Aram Karim, Bnar Sardar, Hawre Khalid, Seivan M. Salim, Rawsht Twana in Ali Arkady. Dodane so jim zgodbe iz fotografskega arhiva Twana Abdullaha, čigar delo sega v obdobje med letoma 1974 in 1992, ter videnja dveh italijanskih fotografov, ki sta živela in delala v Iraku – Daria Bosia in Stefana Carinija.
Neveljaven email naslov