Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Četrtega januarja je minilo 150 let od rojstva slikarja Matije Jame, ki velja za največjega krajinarja med slovenskimi impresionisti. Ker je bil tako predan krajini in podeželju, so v njegovem opusu le redki primerki drugih slikarskih žanrov, tudi portretov, ki jih za javnost ni slikal. Impresionizem je umetniški slog, ki se je razvil v Franciji na prehodu iz 19. v 20. stoletje, in še danes imajo impresionisti na svetovnih razstavah večji odmev od drugih predstavitev. Tudi pri nas sodi četverica slikarjev Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen med najbolj priljubljene umetnike v Narodni galeriji. O življenju in delu svetovljanskega umetnika se pogovarjamo s kustosom Andrejem Smrekarjem.
Mineva sto petdeset let od rojstva impresionističnega slikarja, ki je bil v svoji generaciji najbolj svetovljanski
Četrtega januarja je minilo 150 let od rojstva slikarja Matije Jame, ki velja za največjega krajinarja med slovenskimi impresionisti. Ker je bil tako predan krajini in podeželju, so v njegovem opusu le redki primerki drugih slikarskih žanrov, tudi portretov, ki jih za javnost ni slikal. Impresionizem je umetniški slog, ki se je razvil v Franciji na prehodu iz 19. v 20. stoletje, in še danes imajo impresionisti na svetovnih razstavah večji odmev od drugih predstavitev. Tudi pri nas sodi četverica slikarjev Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen med najbolj priljubljene umetnike v Narodni galeriji, pove kustos Andrej Smrekar.
"Matija Jama je odraščal svetovljansko. Skoraj kot dete je izgubil očeta, tako se je mati drugič poročila in so se preselili Pod Trančo, kjer je danes tabla, da je to njegova rojstna hiša, pa ni. Srednjo šolo je potem obiskoval v Zagrebu, kamor so se preselili. Tam je začel študirati pravo, pozneje se je odločil za slikarstvo v Münchnu, k čemur so ga spodbujali tudi gimnazijski učitelji."
V Münchnu, ki se je uveljavil kot evropsko umetniško središče, je pozorno spremljal razstave, poskušal je priti na akademijo in bil, tako kot preostali trije, tudi on učenec v münchenski zasebni šoli slikarja Antona Ažbeta, kjer se je srečal s francoskim in nemškim impresionizmom.
"Pri Ažbetu so se dobivali naši slikarji, a Ažbe je odigral simbolno funkcijo. Tu je bilo precej govora že o slovenski umetnosti. Naši impresionisti so prva generacija, ki pride domov slikat in hoče doma slikati."
Najbolj prepoznavni motivi Matije Jame so prav Vrbe v megli, pa Hrvaški kmet v soncu in Most čez Dobro, pa poznejši motivi kola. Drugače je s portreti. Andrej Smrekar pravi, da kolikor imajo pogled v njegovo kariero, se portreti na razstavah ne pojavljajo. Jama je bil predan krajini in žanru, kjer je krajina pomemben element. Izjema sta Portret Lea Souvana in njegove sestre Portret Rozi z otrokoma. Oba sta na ogled v stalni zbirki Narodne galerije v Novem krilu.
Nekaj portretov pa je na ogled tudi na manjši razstavi iz cikla Odstiranja, ki so v Narodni galeriji Slovenije za javnost dostopni do 1. februarja.
Četrtega januarja je minilo 150 let od rojstva slikarja Matije Jame, ki velja za največjega krajinarja med slovenskimi impresionisti. Ker je bil tako predan krajini in podeželju, so v njegovem opusu le redki primerki drugih slikarskih žanrov, tudi portretov, ki jih za javnost ni slikal. Impresionizem je umetniški slog, ki se je razvil v Franciji na prehodu iz 19. v 20. stoletje, in še danes imajo impresionisti na svetovnih razstavah večji odmev od drugih predstavitev. Tudi pri nas sodi četverica slikarjev Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen med najbolj priljubljene umetnike v Narodni galeriji. O življenju in delu svetovljanskega umetnika se pogovarjamo s kustosom Andrejem Smrekarjem.
Mineva sto petdeset let od rojstva impresionističnega slikarja, ki je bil v svoji generaciji najbolj svetovljanski
Četrtega januarja je minilo 150 let od rojstva slikarja Matije Jame, ki velja za največjega krajinarja med slovenskimi impresionisti. Ker je bil tako predan krajini in podeželju, so v njegovem opusu le redki primerki drugih slikarskih žanrov, tudi portretov, ki jih za javnost ni slikal. Impresionizem je umetniški slog, ki se je razvil v Franciji na prehodu iz 19. v 20. stoletje, in še danes imajo impresionisti na svetovnih razstavah večji odmev od drugih predstavitev. Tudi pri nas sodi četverica slikarjev Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen med najbolj priljubljene umetnike v Narodni galeriji, pove kustos Andrej Smrekar.
"Matija Jama je odraščal svetovljansko. Skoraj kot dete je izgubil očeta, tako se je mati drugič poročila in so se preselili Pod Trančo, kjer je danes tabla, da je to njegova rojstna hiša, pa ni. Srednjo šolo je potem obiskoval v Zagrebu, kamor so se preselili. Tam je začel študirati pravo, pozneje se je odločil za slikarstvo v Münchnu, k čemur so ga spodbujali tudi gimnazijski učitelji."
V Münchnu, ki se je uveljavil kot evropsko umetniško središče, je pozorno spremljal razstave, poskušal je priti na akademijo in bil, tako kot preostali trije, tudi on učenec v münchenski zasebni šoli slikarja Antona Ažbeta, kjer se je srečal s francoskim in nemškim impresionizmom.
"Pri Ažbetu so se dobivali naši slikarji, a Ažbe je odigral simbolno funkcijo. Tu je bilo precej govora že o slovenski umetnosti. Naši impresionisti so prva generacija, ki pride domov slikat in hoče doma slikati."
Najbolj prepoznavni motivi Matije Jame so prav Vrbe v megli, pa Hrvaški kmet v soncu in Most čez Dobro, pa poznejši motivi kola. Drugače je s portreti. Andrej Smrekar pravi, da kolikor imajo pogled v njegovo kariero, se portreti na razstavah ne pojavljajo. Jama je bil predan krajini in žanru, kjer je krajina pomemben element. Izjema sta Portret Lea Souvana in njegove sestre Portret Rozi z otrokoma. Oba sta na ogled v stalni zbirki Narodne galerije v Novem krilu.
Nekaj portretov pa je na ogled tudi na manjši razstavi iz cikla Odstiranja, ki so v Narodni galeriji Slovenije za javnost dostopni do 1. februarja.
Ta teden bodo na odrih v Kranju, Novi Gorici, Novem mestu in Ljubljani premierno na ogled gledališke pa tudi plesne in operne predstave. Slovensko komorno glasbeno gledališče nocoj v Cankarjevem domu premierno uprizorilo komično opero Ženitev Bohuslava Martinůja v režiji Nane Milčinski. :V kranjskem Prešernovem gledališču bo v četrtek premiera Strahov Henrika Ibsena. Ustvarjalci so klasično dramo iz leta 1881 posodobili. V SNG Nova Gorica pa bodo v četrtek premierno uprizorili novo delo Iztoka Mlakarja Tutošomato. Predstavo, ki je nastala v koprodukciji z Gledališčem Koper, je režiral Vito Taufer.
Mednarodni festival umetnosti, tehnologije in znanosti KIBLIX, ki ga je mariborsko Kulturno-izobraževalno društvo KIBLA prvič pripravilo leta 2002, je usmerjen v raziskovanje tehnologij. Pred osemnajstimi leti je festival raziskoval varnost na spletu in mobilno telefonijo, letos, v najbolj virtualnem letu doslej, pa si zastavlja vprašanje: kateri in kakšni so virtualni svetovi danes? V središče postavlja izkušnjo človeka in kritično ovrednoti presečišča in ločnice med virtualnim in fizičnim. V času, ki ga zaznamuje covid-19, pa se odpirajo različni pomembni razmisleki.
Aleš Šteger je eden najbolj prevajanih slovenskih književnikov, redni član berlinske akademije lepih umetnosti ter idejni vodja festivala Dnevi poezije in vina. Štegrov zadnji roman Neverend je izšel pred dvema letoma. V branje priporoča poezijo kitajskega avtorja, čigar ime Bei Dao pomeni Severni otok. Gre za zelo rahločutno poezijo, virtuozno izpisano, ki odpira popolnoma neznan svet.
Dragan Živadinov je umetnik, ki koncept umetnosti za vesolje razvija že desetletja, kot gledališki režiser pa bije bitko za abstraktno gledališče v breztežnostnem prostoru. Za Filmogled je izbral znanstvenofantastični film 2001: Odiseja v Vesolju, režiserja in producenta Stanleyja Kubricka iz leta 1968, posnet po istoimenskem romanu Arthurja Charlesa Clarka.
V Benetkah te dni divja filmska mrzlica, na čelu z novim Jokerjem, v katerem blesti Joaquin Phoenix, oglaša se Nina Zagoričnik.
Direktor ZRC Slovenske akademije znanosti in umetnosti Oto Luthar je za Filmogled izbral glasbeno komedijo The Commitments, britanskega režiserja Alana Parkerja, ki je posnel zgodbo o uporniškem vzponu in padcu dublinske rock skupine. To je film, pravi Oto Luthar, ki ga nosi glasba.
Festival Front@ sodobnega plesa bo Mursko Soboto že 14-ič spremenil v središče mednarodnega plesnega dogajanja. Od srede do sobote se bo na različnih mestnih prizoriščih zvrstilo 25 dogodkov, na katerih se bodo predstavili domači in tuji umetniki. V Novem mestu se bo pred knjigarno Goga nocoj ob 20.00 začel festival kratke zgodbe Novo mesto Short. V okviru petdnevnega festivala s pripovedovalskimi dogodki, okroglo mizo in koncertom bodo v petek zvečer podelili nagrado Novo mesto za najboljšo kratko prozno zbirko preteklega leta. Zanjo so nominirana dela Andreja Blatnika, Vesne Lemaić, Mihe Mazzinija in Andreja Tomažina. Na Starem gradu v Celju pa bo danes slavnostna podelitev 23. Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji in zlatnika poezije za življenjski pesniški opus. Liquid Loft - Foreign Tongues / Tuji jeziki Foto: Michael Loizenbauer
V Filmogledu se bo Nina Zagoričnik pogovarjala z Agato Tomažič, ki piše in promovira znanost na ZRC SAZU, kjer se ukvarja s promocijo raziskovalnih rezultatov. Je tudi pisateljica in velika ljubiteljica filmov italijanskega režiserja Paola Sorrentina. “Začelo se je s filmom Il Divo, ta film je čudovita vizualna in zvočna razglednica osemdesetih in tega obilja, ki je seveda vladalo v Italiji. Drugi film je Neskončna lepota, tudi zadnji film Paola Sorrentina Oni priporočam zaradi zgodbe kot tudi zaradi igralcev.”
23. festival Zmaj ‘ma mlade v Postojni, ki se bo začel s koncertom furlanske zasedbe Radio*Zastava, bo letos, pravi organizator – Mladinski center Postojna – malce drugačen kot prejšnja leta. V prestolnici se nadaljuje 67. Ljubljana Festival z razstavo ”Hommage Zmagu Posegi: Deset let kasneje” in gostovanjem gledališča LDM Novaa scena iz Sankt Peterburga, včeraj pa se je začel 5. mednarodni festival kratkega filma FEKK, ki bo do sobote predstavil program domačih in tujih kratkometražnih filmov.
V Filmugledu se Nina Zagoričnik pogovarja s filmskim režiserjem Matjažem Ivanišinom.
V Novem mestu so se včeraj začeli jubilejne 20. mednarodne glasbene delavnice in festival Jazzinty. Ta je doslej v dolenjsko prestolnico pritegnil več kot tisoč udeležencev z vsega sveta in več kot 60 mentorjev. V letošnjih glasbenih delavnicah glasbeno znanje v desetih kategorijah izpopolnjujejo udeleženci iz desetih držav.
Katero glasbo ste si zapomnili zaradi filma, ali film zaradi glasbe? Odgovarja Luka Novak, pisatelj in založnik ter avtor nedavno izdane knjige Polje gastronomije: od racionalizma prek absolutizma do družabnih omrežij.
Čeprav so že nekatere jamske poslikave skušale upodobiti živali v gibanju, pa za prvi animirani film velja film Humorous Phases of Funny Faces iz leta 1906. Pri nas so bili pogoji za animirani film izpolnjeni šele po letu 1945 z razmahom organizirane filmske produkcije, a po besedah predsednika Društva slovenskega animiranega filma Matije Šturma lahko o povečani produkciji in naših uspešnih mednarodnih projektih govorimo šele zadnjih deset let. Sicer pa lahko domače animirane filme večkrat ujamete v ljubljanskem Kinodvoru, pri njihovi produkciji sodeluje tudi naša nacionalna televizija, za vzgojo in približanje tega žanra mladim skrbi tudi samo Društvo slovenskega animiranega filma, nikakor pa ne gre izpustiti niti mednarodnega festivala Animateka. Prva se je zgodila leta 2004, leta 2015 pa je zaživela še njena poletna izvedba in se v Ljubljani dobro prijela. Kot pravi Sanja Čakarun s festivala Animateka, se zdi dogodek ljub tudi ustvarjalcem tega, saj v poletno Ljubljano prinese brezplačne in kakovostne vsebine.
Ali ste si kdaj zapomnili film samo zaradi glasbe, ali glasbo zaradi filma? Na to vprašanje tokrat odgovarja arhitekt Boštjan Vuga
Roman Čas koz makedonskega pisatelja albanskih korenin Luana Starove je brezčasno delo, prevedeno v več kot 20 jezikov. V Slovenj Gradcu pa se v četrtek, prvega avgusta, začenja četrti mednarodni festival kratkega neodvisnega filma SHOTS.
Na vprašanje "Kateri film si je zapomnil zaradi glasbe, oziroma glasbo zaradi filma?" odgovarja filmski kritik Andrej Gustinčič.
Motovun, mestece v osrčju hrvaške Istre bo letos že 22-ič za pet dni postalo filmski Woodstock, naša najstarejša planinska koča pa danes popoldne gorska filharmonija. Ob 17-ih se bodo tam za svoje instrumente usedli člani zasedbe Ensemble 1781.
V poletnih Kulturnicah smo si zamislili Filmogled, v katerem sprašujemo “ali ste si kdaj zapomnili film zaradi glasbe ali pa glasbo zaradi filma”, na to vprašanje odgovarja filmski publicist Stojan Pelko.
''Nezaslišani svet, ki ga imam v glavi, metamodernizem in metaromantika v slovenskem slikarstvu'' je naslov razstave, ki si jo v poletnih dneh lahko ogledate v Koroški galeriji likovnih umetnosti. V Slovenj Gradcu so razstavljena dela 20 avtorjev. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani pa serija Prepih, ki poudarja sveže ideje na področju sodobne umetnosti, na razstavi predstavlja deli videoumetnice Maje Hodošček.
Neveljaven email naslov