Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Matija Jama: Mineva sto petdeset let od rojstva impresionističnega slikarja

17.01.2022

Četrtega januarja je minilo 150 let od rojstva slikarja Matije Jame, ki velja za največjega krajinarja med slovenskimi impresionisti. Ker je bil tako predan krajini in podeželju, so v njegovem opusu le redki primerki drugih slikarskih žanrov, tudi portretov, ki jih za javnost ni slikal. Impresionizem je umetniški slog, ki se je razvil v Franciji na prehodu iz 19. v 20. stoletje, in še danes imajo impresionisti na svetovnih razstavah večji odmev od drugih predstavitev. Tudi pri nas sodi četverica slikarjev Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen med najbolj priljubljene umetnike v Narodni galeriji. O življenju in delu svetovljanskega umetnika se pogovarjamo s kustosom Andrejem Smrekarjem.

Mineva sto petdeset let od rojstva impresionističnega slikarja, ki je bil v svoji generaciji najbolj svetovljanski

Matija Jama, lastna podoba (1935-1940).

foto: Narodna galerija

Četrtega januarja je minilo 150 let od rojstva slikarja Matije Jame, ki velja za največjega krajinarja med slovenskimi impresionisti. Ker je bil tako predan krajini in podeželju, so v njegovem opusu le redki primerki drugih slikarskih žanrov, tudi portretov, ki jih za javnost ni slikal. Impresionizem je umetniški slog, ki se je razvil v Franciji na prehodu iz 19. v 20. stoletje, in še danes imajo impresionisti na svetovnih razstavah večji odmev od drugih predstavitev. Tudi pri nas sodi četverica slikarjev Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen med najbolj priljubljene umetnike v Narodni galeriji, pove kustos Andrej Smrekar.

"Matija Jama je odraščal svetovljansko. Skoraj kot dete je izgubil očeta, tako se je mati drugič poročila in so se preselili Pod Trančo, kjer je danes tabla, da je to njegova rojstna hiša, pa ni. Srednjo šolo je potem obiskoval v Zagrebu, kamor so se preselili. Tam je začel študirati pravo, pozneje se je odločil za slikarstvo v Münchnu, k čemur so ga spodbujali tudi gimnazijski učitelji."

V Münchnu, ki se je uveljavil kot evropsko umetniško središče, je pozorno spremljal razstave, poskušal je priti na akademijo in bil, tako kot preostali trije, tudi on učenec v münchenski zasebni šoli slikarja Antona Ažbeta, kjer se je srečal s francoskim in nemškim impresionizmom.

"Pri Ažbetu so se dobivali naši slikarji, a Ažbe je odigral simbolno funkcijo. Tu je bilo precej govora že o slovenski umetnosti. Naši impresionisti so prva generacija, ki pride domov slikat in hoče doma slikati."

Najbolj prepoznavni motivi Matije Jame so prav Vrbe v megli, pa Hrvaški kmet v soncu in Most čez Dobro, pa poznejši motivi kola. Drugače je s portreti. Andrej Smrekar pravi, da kolikor imajo pogled v njegovo kariero, se portreti na razstavah ne pojavljajo. Jama je bil predan krajini in žanru, kjer je krajina pomemben element. Izjema sta Portret Lea Souvana in njegove sestre Portret Rozi z otrokoma. Oba sta na ogled v stalni zbirki Narodne galerije v Novem krilu.

Nekaj portretov pa je na ogled tudi na manjši razstavi iz cikla Odstiranja, ki so v Narodni galeriji Slovenije za javnost dostopni do 1. februarja.

 


Matija Jama: Mineva sto petdeset let od rojstva impresionističnega slikarja

17.01.2022

Četrtega januarja je minilo 150 let od rojstva slikarja Matije Jame, ki velja za največjega krajinarja med slovenskimi impresionisti. Ker je bil tako predan krajini in podeželju, so v njegovem opusu le redki primerki drugih slikarskih žanrov, tudi portretov, ki jih za javnost ni slikal. Impresionizem je umetniški slog, ki se je razvil v Franciji na prehodu iz 19. v 20. stoletje, in še danes imajo impresionisti na svetovnih razstavah večji odmev od drugih predstavitev. Tudi pri nas sodi četverica slikarjev Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen med najbolj priljubljene umetnike v Narodni galeriji. O življenju in delu svetovljanskega umetnika se pogovarjamo s kustosom Andrejem Smrekarjem.

Mineva sto petdeset let od rojstva impresionističnega slikarja, ki je bil v svoji generaciji najbolj svetovljanski

Matija Jama, lastna podoba (1935-1940).

foto: Narodna galerija

Četrtega januarja je minilo 150 let od rojstva slikarja Matije Jame, ki velja za največjega krajinarja med slovenskimi impresionisti. Ker je bil tako predan krajini in podeželju, so v njegovem opusu le redki primerki drugih slikarskih žanrov, tudi portretov, ki jih za javnost ni slikal. Impresionizem je umetniški slog, ki se je razvil v Franciji na prehodu iz 19. v 20. stoletje, in še danes imajo impresionisti na svetovnih razstavah večji odmev od drugih predstavitev. Tudi pri nas sodi četverica slikarjev Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen med najbolj priljubljene umetnike v Narodni galeriji, pove kustos Andrej Smrekar.

"Matija Jama je odraščal svetovljansko. Skoraj kot dete je izgubil očeta, tako se je mati drugič poročila in so se preselili Pod Trančo, kjer je danes tabla, da je to njegova rojstna hiša, pa ni. Srednjo šolo je potem obiskoval v Zagrebu, kamor so se preselili. Tam je začel študirati pravo, pozneje se je odločil za slikarstvo v Münchnu, k čemur so ga spodbujali tudi gimnazijski učitelji."

V Münchnu, ki se je uveljavil kot evropsko umetniško središče, je pozorno spremljal razstave, poskušal je priti na akademijo in bil, tako kot preostali trije, tudi on učenec v münchenski zasebni šoli slikarja Antona Ažbeta, kjer se je srečal s francoskim in nemškim impresionizmom.

"Pri Ažbetu so se dobivali naši slikarji, a Ažbe je odigral simbolno funkcijo. Tu je bilo precej govora že o slovenski umetnosti. Naši impresionisti so prva generacija, ki pride domov slikat in hoče doma slikati."

Najbolj prepoznavni motivi Matije Jame so prav Vrbe v megli, pa Hrvaški kmet v soncu in Most čez Dobro, pa poznejši motivi kola. Drugače je s portreti. Andrej Smrekar pravi, da kolikor imajo pogled v njegovo kariero, se portreti na razstavah ne pojavljajo. Jama je bil predan krajini in žanru, kjer je krajina pomemben element. Izjema sta Portret Lea Souvana in njegove sestre Portret Rozi z otrokoma. Oba sta na ogled v stalni zbirki Narodne galerije v Novem krilu.

Nekaj portretov pa je na ogled tudi na manjši razstavi iz cikla Odstiranja, ki so v Narodni galeriji Slovenije za javnost dostopni do 1. februarja.

 


03.08.2018

Nebeška bitja. Ne človek ne žival

"Razstava Nebeška bitja. Ne človek ne žival nasprotuje vsakršnemu esencializmu, sklicevanju na čisto naravo človeka ali živali; opozarja nas na to, da smo tako ljudje kot živali produkt dolgotrajne zgodovine različnih uporov in pobegov iz danih okoliščin."  –  sokustosinja razstave Zdenka Badovinac. Nebeška bitja. Ne človek ne žival si lahko v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova ogledate do 4. novembra.


31.07.2018

5. Fotopub; 15. Keramika v Magistratu

V Novem mestu se je sinoči začel peti mednarodni festival sodobne fotografije Fotopub. Letos bo 25 umetnikov iz 12 držav predstavljalo svoje delo samo v nekonvencionalnih prostorih v mestu, novomeške ulice pa bodo do sobote prizorišče specifičnih instalacij in performansov. V Zgodovinskem atriju Mestne hiše v Ljubljani bodo danes odprli razstavo Keramika v Magistratu 2018. Tema letošnje, že petnajste pregledne razstave del članov Društva keramikov in lončarjev, je krogla. Na ogled bo do 7. septembra.


27.07.2018

66. Ljubljana Festival; MetalDays 2018

Končuje se julij in z njim prvi mesec 66. Ljubljana Festivala. Današnji večer bo posvečen vsem ljubiteljem najlepših opernih arij. V Cankarjevem domu v Ljubljani bodo nocoj nastopile priznane operne zvezde iz Sankt Peterburga s spremljavo Simfoničnega orkestra Mitteleuropa in Koncertnega zbora iz Sankt Peterburga. Končuje se tudi največji glasbeni festival pri nas – MetalDays 2018 – z nocojšnjim nastopom finske skupine Children of Bodom. Sinoči je razgreto množico navdušila eden najvplivnejših heavy metalskih skupin Judas Priest, ki je od ustanovitve leta 1969 prodala že skoraj 50 milijonov albumov. Skupno se bo ta teden na metalskih počitnicah predstavilo 134 glasbenih skupin različnih žanrov metala, ki so v Tolmin pripeljale 12.000 ljubiteljev težkih ritmov iz več kot 80 držav.


26.06.2018

20. Mini poletje v Ljubljani; 15. Pranger

20. mednarodni festival Mini poletje v Ljubljani se bo v Mini teatru na Križevniški ulici začel z lutkovno predstavo Sneguljčica in otroško delavnico, ki sta del prireditve Dan križevniškega soseda Do 26. avgusta se bodo na 20. Mini poletju zvrstile ustvarjalne delavnice in predstave lutkovnih umetnikov iz različnih evropskih držav. Ljubljana, Rogaška Slatina in Sladka gora pa bodo do sobote prizorišča 15. festivala Pranger - srečanja pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije. Festival refleksije in prevoda poezije, ki ga prireja Kulturno-umetniško društvo Pranger, je sestavljen iz srečanj, razprav, branj, delavnic, Ele – malega Prangerja in okroglih miz.


24.07.2018

28. Okarina, 21. motovunski filmski festival

Na Bledu te dni poteka že 28. festival etno glasbe Okarina. V štirinajstih dneh se bodo predstavili izvajalci različnih glasbenih zvrsti iz Evrope in Afrike. V Motovunu pa je dopoldne nemški film Styx začel letošnji 21. filmski festival. Slavnostno odprtje bo ob 21.00 s poljskim filmom Napad panike. V petih dneh bodo prikazali več kot sto filmov, med njimi bodo tudi trije slovenski. V središču pozornosti bodo kar tri velika filmska imena: igralska velikana Rade Šerbedžija in Mustafa Nadarević bosta prejela nagrado 50 let – toliko let je namreč minilo od njunih filmskih debijev, osrednjo nagrado – motovunskega mavericka pa bodo podelili enemu največjih sodobnih evropskih režiserjev, švedskemu filmskemu ustvarjalcu, dobitniku lanske zlate palme za film Kvadrat Rubenu Östlundu.


20.07.2018

Dobimo se pred Škucem

Festival 'Dobimo se pred Škucem' in vtisi z njujorške razstave "Arhitektura v Jugoslaviji 1948 - 1980.(Boštjan Vuga in Matevž Čelik)


18.07.2018

Arheologija in filmski festivali

V oddaji o arheoloških odkritjih na Kapiteljski njivi v Novem mestu ter o 65.filmskem festivalu, ki ta teden poteka v Pulju. Pa še o čem.


11.07.2018

Poletni kino na Krasu

Kultura 202.


04.07.2018

21. Ana Desetnica, 23. Festival Bled, Matrika

Letošnja 21. Ana Desetnica je svoje popotovanje začela v Mariboru, nato je karavana mednarodnega festivala uličnega gledališča v organizaciji Gledališča Ane Monro obiskala Krško, Novo Gorico, Ilirsko Bistrico, v tem tednu jo bo pot peljala še v Šoštanj, Novo mesto, Sežano, Celje, Škofjo Loko in, seveda, v domače mesto Ljubljano. V prestolnici Ana, zdaj 21-letnica, svoj štiridnevni pohod z geslom ''Mesto, moja dnevna soba'' začenja danes ob 18ih, in to v dnevni sobi, ki jo je po uspešnem dogovoru z mestnimi oblastmi, s Slovenske ceste preselila v nov prostor: v Park slovenske reformacije in na Gosposvetsko cesto. Po današnjem uvodnem dnevu 21. Ane Desetnice bo zaradi premika prizorišč otvoritvena, glavna poetično-ognjena predstava Zadnja simfonija jutri. Do sobote se bo zvrstil pester repertoar ulično-gledaliških, cirkuških in plesnih predstav ter različnih intervencij v izvedbi umetnikov iz 18ih držav. Že 23 let se na Bledu zbirajo najboljši izvajalci klasične glasbe, ki v dveh tednih okrasijo Bled s čudovito zvočno podobo. Slavnostno odprtje Festivala Bled bo že danes zvečer v blejski župnijski cerkvi sv. Martina, kjer bodo nastopili študentje Univerze za glasbo na Dunaju pod vodstvom profesorja Michaela Frischenschlagerja. Kot vsako leto so rdeča nit in osnova Festivala Bled mojstrski tečaji, ki jih vodijo priznani profesorji z vsega sveta. Letos potekajo od 30. junija do 18. julija in imajo 98 tečajnikov, od tega 46 iz Slovenije. Festival Bled bo na različnih blejskih lokacijah potekal od 4. do 17. julija, zvrstilo pa se bo štirinajst koncertnih večerov. ''Matrika'' je naslov likovne razstave Suzane Brborović in Uroša Weinbergerja, ki bo od danes do konca julija na ogled v Galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana.


03.07.2018

13. OrkesterkamP, 22. SAXGO, 19. Sajeta

Bovec je že teden dni znova glasbeno središče orkestrske in komorne glasbe ter 13-e izvedbe mednarodnega festivala in orkestrske šole OrkesterkamP. Nova Gorica je že od petka v znamenju saksofona, v različnih kontekstih klasičnih skladb, jazza in raznovrstnih drugih sodobnih stilov, v katerih se razkrivajo vse njegove izrazne posebnosti. Letošnje mednarodno srečanje saksofonistov SAXGO, ki bo potekalo do sobote 7. julija, je že 22. leto zapored zbirališče mladih nadobudnih saksofonistov iz Slovenije in tujine. Na sotočju rek Tolminke in Soče pa se danes začenja Sajeta.19. kreativni tabor Sajeta, najstarejši tolminski festival, ki bo potekal do nedelje, povezuje različne ustvarjalne prakse in izkušnje, poleg glasbe pa ga sooblikujejo delavnice, predavanja, filmske projekcije, razstave, performansi, program za otroke. Na glasbenem prizorišču tokrat gosti ustvarjalce iz Francije, Avstrije, Norveške, Italije, Švice, Nemčije, Srbije, Nizozemske in Slovenije.


29.06.2018

Jože Tisnikar, Smrt ni konec; Festival Sanje v Medani

Z razstavo Smrt ni konec se v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu spominjajo 90-letnice rojstva in 20. obletnice smrti slikarja Jožeta Tisnikarja. Ta je zelo zaznamoval tamkajšnje kulturno življenje, njegova dela pa prištevajo med največje slikarske dosežke slovenske in evropske figuralne modernistične umetnosti. Na festivalu Sanje, ki ga založba Sanje pripravlja že 17-to leto, od leta 2010 v Goriških Brdih, se je doslej zvrstilo že več kot 2000 dogodkov. Letošnji 9. festival Sanje v Medani se bo nocoj začel s pesniškim potovanjem Potni list. Vse dogodke letošnjega festivala, ki ga sooblikujejo poezija, glasba, filmi, 9-i otroški festival Šmartno, pravljična vas, razstava in Forum Sanje tokrat s predavanjema Barbare Stegel in Andreja Detele, povezuje Potni list – pesnitev, s katero malteški pesnik Antoine Cassar potuje po vsem svetu, še posebej v države, ki se spopadajo z begunstvom.


27.06.2018

Festivalsko poletje v Ljubljani

Junij se počasi bliža h koncu in naznanja začetek že 59. Ljubljana Jazz Festivala in 66. Ljubljana Festivala. S koncertom domačega violenčilista in skladatelja Kristjana Kranjčana se bo danes ob 19-ih v Cankarjevem domu začel prvi, na Kongresnem trgu pa bo jutri, 28. junija zagledala luč življenja svetovna premiera predstave Sfera mundi – Potovanje okrog sveta v koprodukciji skupine La Fura dels Baus in Festivala Ljubljana. Otvoritvena predstava pripoveduje zgodbo o odpravi Ferdinanda Magellana, enem izmed prvih in največjih raziskovalnih projektov v zgodovini človeštva, s katerim je bilo dokazano, da je Zemlja okrogla.


22.06.2018

26. Lent

Festival Lent že več kot četrt stoletja ob vstopu v poletje Maribor spremeni v velikanski oder in živahno stičišče umetniških izrazov, kultur in jezikov z vsega sveta. V Pilonovi galeriji v Ajdovščini so včeraj odprli drugo razstavo iz cikla ''Sodobno slovensko slikarstvo''. Ta v izboru kustosa Andreja Medveda predstavlja štiri avtorje: Metko Krašovec, Emerika Bernarda, Živka Marušiča in Marka Jakšeta


19.06.2018

9. Festival migrantskega filma

Deveti Festival migrantskega filma, ki ga ob svetovnem dnevu beguncev – 20. juniju – organizira Slovenska filantropija, tudi letos potuje po Sloveniji. Projekcije in spremljevalni dogodki, ki osvetljujejo različne teme in plati migracij, azila, življenja beguncev ter integracije priseljencev v novo družbeno okolje, bodo po Novem mestu tudi v Murski Soboti, Velenju, Lendavi, Mariboru, Logatcu, Črnomlju, Žalcu, Vipavi. Metliki, Ljutomeru in Ljubljani. V programu letošnjega festivala, ki v ospredje postavlja aktualne zgodbe, povezane z azilnimi politikami, migracijami in begunstvom, je 19 filmov iz 13ih držav.


13.06.2018

Od Pohlepa do Ukrepa

Pri novomeški založbi Goga je izšla zbirka kratkih zgodb Pohlep Mihe Mazzinija, detektivski roman Medsočje Mirta Komela in poezija Esada Babačića z naslovom Odrezani od neba. V Ljubljani pa se jutri začne tudi 6. mednarodni festival plesnih perspektiv Ukrep.


12.06.2018

Slišati sliko, videti zvok; LP film Laibach

''Slišati sliko, videti zvok – Zgodovina radijske igre v Sloveniji'' je knjiga avtorja Aleša Jana, ki obravnava zgodovino radijske igre v slovenskem kulturnem prostoru od njenih začetkov do danes. Dokumentarec ''Glasba je časovna umetnost 3, LP film Laibach'' režiserja Igorja Zupeta je tretji v seriji filmov o ključnih ploščah, ki so pisale slovensko glasbeno zgodovino. Z današnjo premiero filma ''LP film Laibach'' Kinodvor na Kinodvorišču v Ljubljani začenja letošnjo sezono poletnih projektov kina na prostem.


08.06.2018

V kraljestvu Zlatoroga

V kraljestvu Zlatoroga, avtor glasbe Andrej Goričar, 19. junij Mojstrana.


06.06.2018

Kino Otok in Predstava za turiste

V tokratnih Kulturnicah predstavimo letošnji Kino Otok in premiero predstave Predstava za turiste


30.05.2018

Na kavi s Katjo Perat in Jelo Krečič

V oddaji predstavljamo dve knjigi in dve avtorici. Obe sta pri založbi Beletrina v teh dneh izdali roman: Katja Perat po dveh uspešnih pesniških zbirkah roman Mazohistka, Jela Krečič pa svoj drugi roman Knjiga drugih.


Stran 53 od 120
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov