Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Četrtega januarja je minilo 150 let od rojstva slikarja Matije Jame, ki velja za največjega krajinarja med slovenskimi impresionisti. Ker je bil tako predan krajini in podeželju, so v njegovem opusu le redki primerki drugih slikarskih žanrov, tudi portretov, ki jih za javnost ni slikal. Impresionizem je umetniški slog, ki se je razvil v Franciji na prehodu iz 19. v 20. stoletje, in še danes imajo impresionisti na svetovnih razstavah večji odmev od drugih predstavitev. Tudi pri nas sodi četverica slikarjev Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen med najbolj priljubljene umetnike v Narodni galeriji. O življenju in delu svetovljanskega umetnika se pogovarjamo s kustosom Andrejem Smrekarjem.
Mineva sto petdeset let od rojstva impresionističnega slikarja, ki je bil v svoji generaciji najbolj svetovljanski
Četrtega januarja je minilo 150 let od rojstva slikarja Matije Jame, ki velja za največjega krajinarja med slovenskimi impresionisti. Ker je bil tako predan krajini in podeželju, so v njegovem opusu le redki primerki drugih slikarskih žanrov, tudi portretov, ki jih za javnost ni slikal. Impresionizem je umetniški slog, ki se je razvil v Franciji na prehodu iz 19. v 20. stoletje, in še danes imajo impresionisti na svetovnih razstavah večji odmev od drugih predstavitev. Tudi pri nas sodi četverica slikarjev Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen med najbolj priljubljene umetnike v Narodni galeriji, pove kustos Andrej Smrekar.
"Matija Jama je odraščal svetovljansko. Skoraj kot dete je izgubil očeta, tako se je mati drugič poročila in so se preselili Pod Trančo, kjer je danes tabla, da je to njegova rojstna hiša, pa ni. Srednjo šolo je potem obiskoval v Zagrebu, kamor so se preselili. Tam je začel študirati pravo, pozneje se je odločil za slikarstvo v Münchnu, k čemur so ga spodbujali tudi gimnazijski učitelji."
V Münchnu, ki se je uveljavil kot evropsko umetniško središče, je pozorno spremljal razstave, poskušal je priti na akademijo in bil, tako kot preostali trije, tudi on učenec v münchenski zasebni šoli slikarja Antona Ažbeta, kjer se je srečal s francoskim in nemškim impresionizmom.
"Pri Ažbetu so se dobivali naši slikarji, a Ažbe je odigral simbolno funkcijo. Tu je bilo precej govora že o slovenski umetnosti. Naši impresionisti so prva generacija, ki pride domov slikat in hoče doma slikati."
Najbolj prepoznavni motivi Matije Jame so prav Vrbe v megli, pa Hrvaški kmet v soncu in Most čez Dobro, pa poznejši motivi kola. Drugače je s portreti. Andrej Smrekar pravi, da kolikor imajo pogled v njegovo kariero, se portreti na razstavah ne pojavljajo. Jama je bil predan krajini in žanru, kjer je krajina pomemben element. Izjema sta Portret Lea Souvana in njegove sestre Portret Rozi z otrokoma. Oba sta na ogled v stalni zbirki Narodne galerije v Novem krilu.
Nekaj portretov pa je na ogled tudi na manjši razstavi iz cikla Odstiranja, ki so v Narodni galeriji Slovenije za javnost dostopni do 1. februarja.
Četrtega januarja je minilo 150 let od rojstva slikarja Matije Jame, ki velja za največjega krajinarja med slovenskimi impresionisti. Ker je bil tako predan krajini in podeželju, so v njegovem opusu le redki primerki drugih slikarskih žanrov, tudi portretov, ki jih za javnost ni slikal. Impresionizem je umetniški slog, ki se je razvil v Franciji na prehodu iz 19. v 20. stoletje, in še danes imajo impresionisti na svetovnih razstavah večji odmev od drugih predstavitev. Tudi pri nas sodi četverica slikarjev Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen med najbolj priljubljene umetnike v Narodni galeriji. O življenju in delu svetovljanskega umetnika se pogovarjamo s kustosom Andrejem Smrekarjem.
Mineva sto petdeset let od rojstva impresionističnega slikarja, ki je bil v svoji generaciji najbolj svetovljanski
Četrtega januarja je minilo 150 let od rojstva slikarja Matije Jame, ki velja za največjega krajinarja med slovenskimi impresionisti. Ker je bil tako predan krajini in podeželju, so v njegovem opusu le redki primerki drugih slikarskih žanrov, tudi portretov, ki jih za javnost ni slikal. Impresionizem je umetniški slog, ki se je razvil v Franciji na prehodu iz 19. v 20. stoletje, in še danes imajo impresionisti na svetovnih razstavah večji odmev od drugih predstavitev. Tudi pri nas sodi četverica slikarjev Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen med najbolj priljubljene umetnike v Narodni galeriji, pove kustos Andrej Smrekar.
"Matija Jama je odraščal svetovljansko. Skoraj kot dete je izgubil očeta, tako se je mati drugič poročila in so se preselili Pod Trančo, kjer je danes tabla, da je to njegova rojstna hiša, pa ni. Srednjo šolo je potem obiskoval v Zagrebu, kamor so se preselili. Tam je začel študirati pravo, pozneje se je odločil za slikarstvo v Münchnu, k čemur so ga spodbujali tudi gimnazijski učitelji."
V Münchnu, ki se je uveljavil kot evropsko umetniško središče, je pozorno spremljal razstave, poskušal je priti na akademijo in bil, tako kot preostali trije, tudi on učenec v münchenski zasebni šoli slikarja Antona Ažbeta, kjer se je srečal s francoskim in nemškim impresionizmom.
"Pri Ažbetu so se dobivali naši slikarji, a Ažbe je odigral simbolno funkcijo. Tu je bilo precej govora že o slovenski umetnosti. Naši impresionisti so prva generacija, ki pride domov slikat in hoče doma slikati."
Najbolj prepoznavni motivi Matije Jame so prav Vrbe v megli, pa Hrvaški kmet v soncu in Most čez Dobro, pa poznejši motivi kola. Drugače je s portreti. Andrej Smrekar pravi, da kolikor imajo pogled v njegovo kariero, se portreti na razstavah ne pojavljajo. Jama je bil predan krajini in žanru, kjer je krajina pomemben element. Izjema sta Portret Lea Souvana in njegove sestre Portret Rozi z otrokoma. Oba sta na ogled v stalni zbirki Narodne galerije v Novem krilu.
Nekaj portretov pa je na ogled tudi na manjši razstavi iz cikla Odstiranja, ki so v Narodni galeriji Slovenije za javnost dostopni do 1. februarja.
Dokumentarni film Amy je odlično posnet in zmontiran film o naglem vzponu in tragičnem koncu britanske pevke in komponistke Amy Winehouse, ki je s 27 leti postala glasbena ikona. Slovensko premiero bo doživel v letnem kinu ‘Film pod zvezdami’, na Ljubljanskem gradu.
Začenjata se dva festivala, 45. mednarodni folklorni festival v Beltincih in 7. mednarodni glasbeni festival Arsana na Ptuju.
V Viteški dvorani Križank si lahko vsak delovnik do 16. ure do konca poletja ogledate razstavo z nedavne 18. Mednarodne likovne kolonije, v neposredni bližini Križank na Vegovi 4 pa je še do 30. 7. 2015 na ogled razstava Sudan - zadnji severni beli nosorog avtorja Gorana Medjugorca, s katerim se lahko v Ulični galeriji srečate že ta petek, 24. 7. 2015, ob 18. uri.
Na 24. mednarodnem festivalu Mittelfest v Čedadu: premiera mednarodne, italijanske uprizoritve drame Nejca Gazvode Divjad / Selvaggina v prevodu Mirana Košute in v režiji Romea Grebenška. Na najstarejšem filmskem festivalu na Hrvaškem, 62. filmskem festivalu v Pulju, se na sedmih prizoriščih vrstijo projekcije filmov. V različnih programskih sklopih se predstavljajo tudi slovenski filmski ustvarjalci. V Kostanjevici na Krki je v Lamutovem likovnem salonu na ogled razstava Portreti kostanjeviških igralcev, ki so jo v Galeriji Božidarja Jakca pripravili ob 100-letnici rojstva dolenjskega akademskega slikarja Vladimirja Lamuta.
V Ljubljani se danes začenja 15. Festival Dobimo se pred ŠKUCem. Tako kot prejšnja leta bo tudi letos festival v starem mestnem jedru prestolnice predstavil pestro paleto dogodkov, ki se bodo zvrstili do nedelje, 26. julija. Na idrijskem gradu bodo zvečer znova zazveneli ritmi tanga, fada in flamenka. Društvo glasbenikov in ljubiteljev glasbe namreč pripravlja 14. Tango festival. 25. Okarina etno festival Bled se bo začel nocoj s koncertom slovenskih izvajalcev: reperja SmaalTalka, pevke Nece Falk in skupine Kontrabant. V okviru mednarodnega potujočega festivala etno glasbe in novih smeri pa bo jutri pester festivalski glasbeni večer v Kopru. Mednarodni glasbeni festival Folkest pripravljajo že 36 leto. Tradicionalno se odvija v mesecu juliju in sicer v različnih občinah regije Furlanije Julijske krajine. Toda, enega od odrov letošnjega festivalskega dogajanja bodo postavili tudi v našem Kopru, saj so organizatorji tokrat med nastopajoče uvrstili tudi slovenskega glasbenika Rudija Bučarja
Razstava ''V zaledju Soške fronte'' v Liznjekovi domačiji v Kranjski Gori je skupni projekt Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Pokrajinskih arhivov Nova Gorica in Koper ter Gornjesavskega in Tolminskega muzeja. Razstava, ki bo do sredine septembra na ogled v Kranjski Gori, nato pa se bo selila tudi v druge kraje, pa prinaša tudi veliko, širši javnosti doslej neznanega gradiva. ''En planet, ena voda'' je naslov fotografske razstave, ki je do 15. septembra na ogled v Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem parku Tivoliju. Razstava, ki je del projekta Voda, predstavlja zgodbe z različnih koncev sveta ujete skozi fotografske objektive popotnikov, fotografov in človekoljubov. V Muzeju novejše zgodovine Slovenije pa si lahko do 10. oktobra ogledate eksperimentalno razstavo ''EuroVision Lab., En predmet – mnogo vizij - EvroVizij":
Z večno zgodbo o Romeu in Juliji v treh dejanjih na glasbo Sergeja Prokofjeva bosta nocoj in jutri ob 20. uri v Cankarjevem domu nastopila balet in orkester Mariinskega gledališča iz Sankt Peterburga. Prav tako v sklopu Ljubljana Festivala se je včeraj v Križankah začela XVIII. Mednarodna likovna kolonija, na prenovljenem gradu Podsreda v osrčju Kozjanskega pa lahko poslušate XXI. Glasbeno poletje.
Mladinska knjiga je v okviru zbirke Nova lirika izdala štiri nove knjige poezije, vrt Pokrajinskega muzeja v Kopru pa bo gostil glasbeni festival Jeff.
Poleti kultura oživi številna slovenska mesta. Ustavili smo se na Ptuju, kjer se je začel 13. Festival sodobne umetnosti Art Stays, v Kranju je na ogled razstava Oskarja Moleka z naslovom Projekt Bahia 1999-2009, dodali pa smo še malo drugačen koncertni napovednik.
Zaradi neobetavne vremenske napovedi je začetek Glasbenih večerov v Paviljonu na Kongresnem trgu prestavljen na jutrišnji večer, ko bo s slovenskimi ljudskimi napevi prav tam nastopila pevka Nuška Drašček. Že nocoj ob 20. uri pa bodo v galeriji Zavoda za sodobne umetnosti Aksioma na Komenskega ulici 18 v Ljubljani odprli samostojno razstavo Preživetveni komplet za Antropocenega - Napovednik intermedijske umetnice Maje Smrekar.
A.V.A. – Akademija za vizualne umetnosti na razstavi AVA 007 predstavlja dela petih diplomantov letošnje generacije: Nejca Čulka, Vanje Erjavec, Nuše Filipovič, Arija Gabrijelčiča in Nike Vučko. Razstavo v Galeriji Vžigalica v Ljubljani si lahko ogledate do 23. avgusta. V Galeriji v Murski Soboti bo do 19. avgusta na ogled samostojna razstava akademskega slikarja Mirka Rajnarja z naslovom Slike.
Na najpomembnejšem filmskem festivalu osrednje in vzhodne Evrope, letos jubilejnem, 50. mednarodnem filmskem festivalu v čeških Karlovih Varih, so posebno priznanje v okviru nagrade Lux po izboru gledalcev širom Evrope podelili slovenskemu filmu Razredni sovražnik režiserja Roka Bička. V oddaji tudi o treh novostih celjske Mohorjeve družbe. Ter o 51. Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture.
Fotograf Matjaž Tančič bo med 18. in 20. uro na novi lokaciji Galerije Fotografija na Levstikovem trgu v Ljubljani podpisoval knjigo Timekeepers, ob 20.00 pa prav tam odprl svoj najnovejši avtorski projekt v 3D tehniki: fotografsko razstavo z naslovom "3DPRK. Portreti iz Demokratične ljudske republike Koreje"; v Galeriji Fotografija bo na ogled do 22. avgusta. Na Ljubljanskem gradu se bo v organizaciji Kinadvor nocoj ob 21.30 začel Kino pod zvezdami, v Novem mestu pa se lahko do sobote udeležite uličnega festivala Rudi potepuški.
Današnje Kulturnice so poklon visokim jubilejem, skupnim potem in dolgoletni ljubezni do ustvarjanja: Ciril Zlobec praznuje 90 let, skupina Laibach 35, Ana Desetnica pa je postala polnoletna.
Danes svoja vrata odpira 56. Ljubljana jazz festival. Festival, ki se je leta 1960 začel kot predstavitev domačih klasičnih jazz skupin, se je skozi leta razvijal skupaj s svojo glasbeno zvrstjo in danes prinaša ljubiteljem izbran vpogled v sodobno jazzovsko ustvarjalnost. V oddaji pa bomo pogledali tudi na Lent in v projektni prostor galerije Aksioma v Ljubljani.
Z razpravo z naslovom Poezija in turizem se bo začel 12. festival Pranger - srečanje refleksije in prevoda poezije. V Ljubljani pa so z razstavo obeležili 25 let plakatov TAM TAM.
Nocoj ob 21.00 se bo v Križankah začel gala koncert Poletna noč: Poklon Elzi Budau (z neposrednim prenosom na I. programu Radia Slovenija), ob isti uri pa bo v Plesnem teatru premierno na ogled plesna predstava Absolutni stereotip Veronike Valdés in Dušana Teropšiča, nastala je v koprodukciji z Zavodom Flota.
Neveljaven email naslov