Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Četrtega januarja je minilo 150 let od rojstva slikarja Matije Jame, ki velja za največjega krajinarja med slovenskimi impresionisti. Ker je bil tako predan krajini in podeželju, so v njegovem opusu le redki primerki drugih slikarskih žanrov, tudi portretov, ki jih za javnost ni slikal. Impresionizem je umetniški slog, ki se je razvil v Franciji na prehodu iz 19. v 20. stoletje, in še danes imajo impresionisti na svetovnih razstavah večji odmev od drugih predstavitev. Tudi pri nas sodi četverica slikarjev Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen med najbolj priljubljene umetnike v Narodni galeriji. O življenju in delu svetovljanskega umetnika se pogovarjamo s kustosom Andrejem Smrekarjem.
Mineva sto petdeset let od rojstva impresionističnega slikarja, ki je bil v svoji generaciji najbolj svetovljanski
Četrtega januarja je minilo 150 let od rojstva slikarja Matije Jame, ki velja za največjega krajinarja med slovenskimi impresionisti. Ker je bil tako predan krajini in podeželju, so v njegovem opusu le redki primerki drugih slikarskih žanrov, tudi portretov, ki jih za javnost ni slikal. Impresionizem je umetniški slog, ki se je razvil v Franciji na prehodu iz 19. v 20. stoletje, in še danes imajo impresionisti na svetovnih razstavah večji odmev od drugih predstavitev. Tudi pri nas sodi četverica slikarjev Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen med najbolj priljubljene umetnike v Narodni galeriji, pove kustos Andrej Smrekar.
"Matija Jama je odraščal svetovljansko. Skoraj kot dete je izgubil očeta, tako se je mati drugič poročila in so se preselili Pod Trančo, kjer je danes tabla, da je to njegova rojstna hiša, pa ni. Srednjo šolo je potem obiskoval v Zagrebu, kamor so se preselili. Tam je začel študirati pravo, pozneje se je odločil za slikarstvo v Münchnu, k čemur so ga spodbujali tudi gimnazijski učitelji."
V Münchnu, ki se je uveljavil kot evropsko umetniško središče, je pozorno spremljal razstave, poskušal je priti na akademijo in bil, tako kot preostali trije, tudi on učenec v münchenski zasebni šoli slikarja Antona Ažbeta, kjer se je srečal s francoskim in nemškim impresionizmom.
"Pri Ažbetu so se dobivali naši slikarji, a Ažbe je odigral simbolno funkcijo. Tu je bilo precej govora že o slovenski umetnosti. Naši impresionisti so prva generacija, ki pride domov slikat in hoče doma slikati."
Najbolj prepoznavni motivi Matije Jame so prav Vrbe v megli, pa Hrvaški kmet v soncu in Most čez Dobro, pa poznejši motivi kola. Drugače je s portreti. Andrej Smrekar pravi, da kolikor imajo pogled v njegovo kariero, se portreti na razstavah ne pojavljajo. Jama je bil predan krajini in žanru, kjer je krajina pomemben element. Izjema sta Portret Lea Souvana in njegove sestre Portret Rozi z otrokoma. Oba sta na ogled v stalni zbirki Narodne galerije v Novem krilu.
Nekaj portretov pa je na ogled tudi na manjši razstavi iz cikla Odstiranja, ki so v Narodni galeriji Slovenije za javnost dostopni do 1. februarja.
Četrtega januarja je minilo 150 let od rojstva slikarja Matije Jame, ki velja za največjega krajinarja med slovenskimi impresionisti. Ker je bil tako predan krajini in podeželju, so v njegovem opusu le redki primerki drugih slikarskih žanrov, tudi portretov, ki jih za javnost ni slikal. Impresionizem je umetniški slog, ki se je razvil v Franciji na prehodu iz 19. v 20. stoletje, in še danes imajo impresionisti na svetovnih razstavah večji odmev od drugih predstavitev. Tudi pri nas sodi četverica slikarjev Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen med najbolj priljubljene umetnike v Narodni galeriji. O življenju in delu svetovljanskega umetnika se pogovarjamo s kustosom Andrejem Smrekarjem.
Mineva sto petdeset let od rojstva impresionističnega slikarja, ki je bil v svoji generaciji najbolj svetovljanski
Četrtega januarja je minilo 150 let od rojstva slikarja Matije Jame, ki velja za največjega krajinarja med slovenskimi impresionisti. Ker je bil tako predan krajini in podeželju, so v njegovem opusu le redki primerki drugih slikarskih žanrov, tudi portretov, ki jih za javnost ni slikal. Impresionizem je umetniški slog, ki se je razvil v Franciji na prehodu iz 19. v 20. stoletje, in še danes imajo impresionisti na svetovnih razstavah večji odmev od drugih predstavitev. Tudi pri nas sodi četverica slikarjev Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen med najbolj priljubljene umetnike v Narodni galeriji, pove kustos Andrej Smrekar.
"Matija Jama je odraščal svetovljansko. Skoraj kot dete je izgubil očeta, tako se je mati drugič poročila in so se preselili Pod Trančo, kjer je danes tabla, da je to njegova rojstna hiša, pa ni. Srednjo šolo je potem obiskoval v Zagrebu, kamor so se preselili. Tam je začel študirati pravo, pozneje se je odločil za slikarstvo v Münchnu, k čemur so ga spodbujali tudi gimnazijski učitelji."
V Münchnu, ki se je uveljavil kot evropsko umetniško središče, je pozorno spremljal razstave, poskušal je priti na akademijo in bil, tako kot preostali trije, tudi on učenec v münchenski zasebni šoli slikarja Antona Ažbeta, kjer se je srečal s francoskim in nemškim impresionizmom.
"Pri Ažbetu so se dobivali naši slikarji, a Ažbe je odigral simbolno funkcijo. Tu je bilo precej govora že o slovenski umetnosti. Naši impresionisti so prva generacija, ki pride domov slikat in hoče doma slikati."
Najbolj prepoznavni motivi Matije Jame so prav Vrbe v megli, pa Hrvaški kmet v soncu in Most čez Dobro, pa poznejši motivi kola. Drugače je s portreti. Andrej Smrekar pravi, da kolikor imajo pogled v njegovo kariero, se portreti na razstavah ne pojavljajo. Jama je bil predan krajini in žanru, kjer je krajina pomemben element. Izjema sta Portret Lea Souvana in njegove sestre Portret Rozi z otrokoma. Oba sta na ogled v stalni zbirki Narodne galerije v Novem krilu.
Nekaj portretov pa je na ogled tudi na manjši razstavi iz cikla Odstiranja, ki so v Narodni galeriji Slovenije za javnost dostopni do 1. februarja.
25. Delovo nagrado kresnik je za roman Samo pridi domov prejel Andrej E. Skubic. Nocoj bo na Metelkovi odmeval 2. festival alternativne elektronske glasbe Stiropor, v Velenju pa se z nastopom skupine Šukar začenjajo 31. Poletne kulturne prireditve. V soboto, 27. junija, se bo v koprodukciji Mini teatra in Ljubljanskega gradu začelo Mini poletje, v Križevniški ulici pa sočasno tudi 3. Dan križevniškega soseda.
Pisalo se je leto 1998, ko je na ljubljanske in mariborske ulice pod vodstvom gledališča Ane Monro prikorakala Ana Desetnica. Mednarodni festival uličnega gledališča je v 18-ih letih postal stalnica domače poletne festivalske ponudbe, s polnolotnostjo pa je prišel tudi čas, da se Ana ozre v preteklost, na pot, ki jo je prehodila od svojih začetkov do danes.
V Muzeju sodobne umetnosti v Ljubljani je do 13. septembra na ogled razstava NO MAGIC/ČAROV-NI-JA Vadima Fiškina, ki s pridihom ironije raziskuje odnose med znanostjo, osebno izkušnjo, željo in imaginacijo. Jutrišnja tretja junijska sobota se bo prevesila v Poletno muzejsko noč, ko bodo odprte številne galerije, muzeji in drugi kulturno-umetniški prostori v 52 krajih po Sloveniji. Že nocoj pa se na gradu Turnišče pri Ptuju začne nov gledališki festival Zvezde pod zvezdami, ki bo trajal do 5. julija.
Tokrat knjižne novosti za najmlajše in razstava Voda, ki teče od koliščarjev in rimske Emone, preko preskrbe z vodo in problemov odpadnih voda v srednjeveški Ljubljani, do izsuševanj ljubljanskega Barja in prvega vodovoda, ki ga je Ljubljana dobila leta 1890.
Premiera plesno-gledališke predstave o Almi Karlin z naslovom Alma. Sama. Razstava Stoletje plakata, plakat 20. stoletja na Slovenskem.
Poletna bralna bera Mladinske knjige in domača znanstveno fantastična novost Anor Kath: Doba Razdora Sama Petančiča izdana v samozaložbi. V oddaji pa tudi o razstavi Moda v gibanju (Italijanski slog 1951-1990/Utrinki slovenske mode).
O umetniškem dogodku Zajtrk na travi slikarke Brede Puc Križman v ljubljanskem Tivoliju. Pa o razstavi Lov Nine Koželj v novomeškem Simulakru. In še o zvočnem dogodku v Stari mestni elektrarni v Ljubljani.
Abbine legendarne glasbene uspešnice bodo v nocoj že razprodanih Križankah pod dirigentsko taktirko Patrika Grebla prvič zadonele v slovenskih prevodih glasbenika, kantavtorja Tomaža Domicelja. V ljubljanskem Mini teatru pa je bila včeraj zvečer premierno uprizorjena gledališka igra Glad po istoimenskem romanu Knuta Hamsuna, ki je s tem delom začel obdobje moderne evropske književnosti, vanjo pa vpeljal nov tip junaka: občutljivega in dovzetnega intelektualca. Avtor odrske priredbe, dramaturg in režiser nove interpretacije romana je Janez Pipan, nemirnega gladovalca igra Marko Mandić.
Zavod Bufeto pripravlja že 8. mednarodni festival sodobne klovnade in novega cirkusa Klovnbuf 2015. Danes se v organizaciji Slovenske filantropije v Ljubljani začenja tudi 6. Festival migrantskega filma, na Bledu pa poskus druge edicije mednarodnega filmskega festivala v Sloveniji Bled Film Festival.
Gledališče Koper ima drevi premiero, zadnjo v tej sezoni. Na oder postavljajo Pašjon Iztoka Mlakarja v režiji Vita Tauferja. Projekt mladih gledaliških ustvarjalcev BiTeater se bo nocoj predstavil s tretjo premiero - dramo Potestad argentinskega avtorja Eduarda Pavlikovskega v režiji Milana Goloba. V Motniku pa se bo danes začel 4. Križnikov pravljični festival Jenkret je biv.
Danes ob 17. uri bo v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma predaval trenutno najvidnejši in večkrat mednarodno nagrajeni (proti)vojni fotograf James Nachtwey, ob 20. uri pa sledi odprtje razstave njegovih fotografij Priča, katere delegirani kurator je Alain Mingam; Nachtweyeve fotografije bodo v Galeriji Cankarjevega doma na ogled do 17. avgusta. Do 24. junija pa je v ljubljanski Galeriji Fotografija odprta razstava Urbana joga: potencial prostora avtorice Anje Humljan, ki so jo v New Yorku, Parizu, Madridu in Ljubljani v objektiv ujeli Jaka Vinšek, Antoine Le Grand, Emilio P. Doiztua in Primož Lukežič. Za konec še o Kinu Otok, ki s filmom Poštarjeve bele noči nocoj prihaja na ljubljansko Kinodvorišče, ogledu filma pa sledi še pogovor Varje Močnik s koscenaristko filma Jeleno Kiseljovo.
Festival šansonov La vie en Rose se po 15 letih poslavlja z velikim koncertom, ki bo posvečen 100-letnici rojstva Edith Piaf in pregledu lastne zgodovine. 9. junij pa je tudi mednarodni dan arhivov in dan, ko slovenski arhivi odprejo svoja vrata javnosti.
Knjižne novosti: Brskanja – novo zbirko kratke proze pisatelja, dramatika, esejista in režiserja Vinka Möderndorferja, Česar ne moreš povedati frizerki – kratkoprozni prvenec Agate Tomažič, Pianistov dotik – romaneskni prvenec Mirta Komela in roman Vladimirja Nikolajeviča Vojnoviča z naslovom Moskva 2042 je predstavila novomeška založba Goga. V galeriji S na ljubljanskem gradu si lahko do 20. septembra ogledate Podvodni svet – fotografsko razstavo skozi oči fotografov National Geographica Slovenija.
Založba Mladinska knjiga je izdala zbirko z naslovom Ljubezen čudež duše in telesa Cirila Zlobca. Gledališče Glej pa ima na odru premiero Varovanec hoče biti varuh v režiji Iztoka Toryja, avtorja Petra Handkeja.
V Izoli se bo danes s projekcijo filma Let nad bojnimi polji z glasbeno spremljavo dvanajstčlanske džezovske zasedbe Insium in s svetovno premiero nove glasbene opreme Glauca Veniera in Micheleja Corcelle slavnostno začel 11. mednarodni festival Kino otok – Isola cinema. Program petdnevnega festivala, ki bo predstavil filme z različnih koncev sveta, temelji tudi na filmskem dialogu med vsemi udeleženci festivala. Ob filmih, srečevanjih in druženjih s filmskimi ustvarjalci. Plesalca in koreografa, letošnja nagrajenca Prešernovega sklada Rosana Hribar in Gregor Luštek, znana predvsem po svojih fizično intenzivnih in tehnično izbrušenih duetih, bosta danes v Cankarjevem domu v Ljubljani uprizorila Maratonski duet. V njem bosta povzela njuno šestnajstletno zgodbo v enem samem dihu.
JSP: Jelena in Svetlana Proković z razstavo fotografij kolekcije TRIBALICIOUS v Ulični galeriji v Ljubljani, Matej Andraž Vogrinčič z instalacijo Gmota v Galeriji TR3, v Slovenski filharmoniji premiera dokumentarnega filma Igorja Šterka Pavla Jesih ter Steletove nagrade in priznanja za izjemne dosežke na področju konservatorstva in restavratorstva, ki jih od leta 1990 podeljuje Slovensko konservatorsko društvo.
Začel se je 2. Drama festivala 2015, Muzikološki zbornik praznuje 50 let, prestolnico in 13 drugih slovesnkih mest pa bo razveseljeval festival sodobne avtorske in etno glasbe Godibodi.
Drevi bodo v SNG Nova Gorica slovesno podelili nagrade za igralske dosežke Tantadruj, ki jih peto leto zapored podeljujejo tri primorska gledališča - SNG Nova Gorica, SSG Trst in Gledališče Koper. V Ljubljani se danes na Starem trgu 21 pred galerijo ŠKUC začenja že 22. literarno-glasbeni festival Živa književnost.
Deveti mednarodni festival Svetlobna gverila se posveča različnim aspektom teme kot integralnega dela svetlobe. Začne se danes zvečer ob 21.30 v galeriji Vžigalica in njeni okolici. Téma tokratnega festivala je V temi. Tako v galerijskih prostorih kot tudi na javnih površinah v središču prestolnice bodo mesec dni na ogled dela sto ustvarjalcev, 50-ih avtorjev iz desetih držav, slovenskih avtorjev, pa tudi študentov in dijakov. Letošnji 30. Mednarodni literarni festival Vilenica se bo odvijal od 1. do 6. septembra. Osrednje ime festivala je prejemnik nagrade Vilenica 2015, češki pisatelj Jáchym Topol, ki je z vključitvijo tako osebne kot kolektivne izkušnje v svoj umetniški opus postal prozaik prepoznavnega evropskega formata. Festival postavlja v središče tudi slovenskega pisatelja, pesnika in dramatika Milana Jesiha.
Neveljaven email naslov