Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Četrtega januarja je minilo 150 let od rojstva slikarja Matije Jame, ki velja za največjega krajinarja med slovenskimi impresionisti. Ker je bil tako predan krajini in podeželju, so v njegovem opusu le redki primerki drugih slikarskih žanrov, tudi portretov, ki jih za javnost ni slikal. Impresionizem je umetniški slog, ki se je razvil v Franciji na prehodu iz 19. v 20. stoletje, in še danes imajo impresionisti na svetovnih razstavah večji odmev od drugih predstavitev. Tudi pri nas sodi četverica slikarjev Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen med najbolj priljubljene umetnike v Narodni galeriji. O življenju in delu svetovljanskega umetnika se pogovarjamo s kustosom Andrejem Smrekarjem.
Mineva sto petdeset let od rojstva impresionističnega slikarja, ki je bil v svoji generaciji najbolj svetovljanski
Četrtega januarja je minilo 150 let od rojstva slikarja Matije Jame, ki velja za največjega krajinarja med slovenskimi impresionisti. Ker je bil tako predan krajini in podeželju, so v njegovem opusu le redki primerki drugih slikarskih žanrov, tudi portretov, ki jih za javnost ni slikal. Impresionizem je umetniški slog, ki se je razvil v Franciji na prehodu iz 19. v 20. stoletje, in še danes imajo impresionisti na svetovnih razstavah večji odmev od drugih predstavitev. Tudi pri nas sodi četverica slikarjev Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen med najbolj priljubljene umetnike v Narodni galeriji, pove kustos Andrej Smrekar.
"Matija Jama je odraščal svetovljansko. Skoraj kot dete je izgubil očeta, tako se je mati drugič poročila in so se preselili Pod Trančo, kjer je danes tabla, da je to njegova rojstna hiša, pa ni. Srednjo šolo je potem obiskoval v Zagrebu, kamor so se preselili. Tam je začel študirati pravo, pozneje se je odločil za slikarstvo v Münchnu, k čemur so ga spodbujali tudi gimnazijski učitelji."
V Münchnu, ki se je uveljavil kot evropsko umetniško središče, je pozorno spremljal razstave, poskušal je priti na akademijo in bil, tako kot preostali trije, tudi on učenec v münchenski zasebni šoli slikarja Antona Ažbeta, kjer se je srečal s francoskim in nemškim impresionizmom.
"Pri Ažbetu so se dobivali naši slikarji, a Ažbe je odigral simbolno funkcijo. Tu je bilo precej govora že o slovenski umetnosti. Naši impresionisti so prva generacija, ki pride domov slikat in hoče doma slikati."
Najbolj prepoznavni motivi Matije Jame so prav Vrbe v megli, pa Hrvaški kmet v soncu in Most čez Dobro, pa poznejši motivi kola. Drugače je s portreti. Andrej Smrekar pravi, da kolikor imajo pogled v njegovo kariero, se portreti na razstavah ne pojavljajo. Jama je bil predan krajini in žanru, kjer je krajina pomemben element. Izjema sta Portret Lea Souvana in njegove sestre Portret Rozi z otrokoma. Oba sta na ogled v stalni zbirki Narodne galerije v Novem krilu.
Nekaj portretov pa je na ogled tudi na manjši razstavi iz cikla Odstiranja, ki so v Narodni galeriji Slovenije za javnost dostopni do 1. februarja.
Četrtega januarja je minilo 150 let od rojstva slikarja Matije Jame, ki velja za največjega krajinarja med slovenskimi impresionisti. Ker je bil tako predan krajini in podeželju, so v njegovem opusu le redki primerki drugih slikarskih žanrov, tudi portretov, ki jih za javnost ni slikal. Impresionizem je umetniški slog, ki se je razvil v Franciji na prehodu iz 19. v 20. stoletje, in še danes imajo impresionisti na svetovnih razstavah večji odmev od drugih predstavitev. Tudi pri nas sodi četverica slikarjev Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen med najbolj priljubljene umetnike v Narodni galeriji. O življenju in delu svetovljanskega umetnika se pogovarjamo s kustosom Andrejem Smrekarjem.
Mineva sto petdeset let od rojstva impresionističnega slikarja, ki je bil v svoji generaciji najbolj svetovljanski
Četrtega januarja je minilo 150 let od rojstva slikarja Matije Jame, ki velja za največjega krajinarja med slovenskimi impresionisti. Ker je bil tako predan krajini in podeželju, so v njegovem opusu le redki primerki drugih slikarskih žanrov, tudi portretov, ki jih za javnost ni slikal. Impresionizem je umetniški slog, ki se je razvil v Franciji na prehodu iz 19. v 20. stoletje, in še danes imajo impresionisti na svetovnih razstavah večji odmev od drugih predstavitev. Tudi pri nas sodi četverica slikarjev Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen med najbolj priljubljene umetnike v Narodni galeriji, pove kustos Andrej Smrekar.
"Matija Jama je odraščal svetovljansko. Skoraj kot dete je izgubil očeta, tako se je mati drugič poročila in so se preselili Pod Trančo, kjer je danes tabla, da je to njegova rojstna hiša, pa ni. Srednjo šolo je potem obiskoval v Zagrebu, kamor so se preselili. Tam je začel študirati pravo, pozneje se je odločil za slikarstvo v Münchnu, k čemur so ga spodbujali tudi gimnazijski učitelji."
V Münchnu, ki se je uveljavil kot evropsko umetniško središče, je pozorno spremljal razstave, poskušal je priti na akademijo in bil, tako kot preostali trije, tudi on učenec v münchenski zasebni šoli slikarja Antona Ažbeta, kjer se je srečal s francoskim in nemškim impresionizmom.
"Pri Ažbetu so se dobivali naši slikarji, a Ažbe je odigral simbolno funkcijo. Tu je bilo precej govora že o slovenski umetnosti. Naši impresionisti so prva generacija, ki pride domov slikat in hoče doma slikati."
Najbolj prepoznavni motivi Matije Jame so prav Vrbe v megli, pa Hrvaški kmet v soncu in Most čez Dobro, pa poznejši motivi kola. Drugače je s portreti. Andrej Smrekar pravi, da kolikor imajo pogled v njegovo kariero, se portreti na razstavah ne pojavljajo. Jama je bil predan krajini in žanru, kjer je krajina pomemben element. Izjema sta Portret Lea Souvana in njegove sestre Portret Rozi z otrokoma. Oba sta na ogled v stalni zbirki Narodne galerije v Novem krilu.
Nekaj portretov pa je na ogled tudi na manjši razstavi iz cikla Odstiranja, ki so v Narodni galeriji Slovenije za javnost dostopni do 1. februarja.
Shinafest v Idriji. Premiera predstave Medeja, Medeja, Medeja v režiji Mateje Kokol (MGL in AGRFT) Nadaljevanje Bienala lutkovnih ustvarjalcev v Mariboru. Razstava Oblikovalske identitete v CD.
V Mariboru se bo začel 8. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije. Nacionalni festival bo v prihodnjih štirih dneh predstavil najboljše lutkovne predstave slovenskih lutkarjev v minulih dveh sezonah. Slavnostno bo tudi odprtje prenovljenega kulturnega spomenika Minoritske cerkve v Mariboru Premiera svetlobne predstave ''Mavrica'' – novega avtorskega projekta Jake Šimenca bo v Centru kulture Španski borci v Ljubljani. Predstava Mavrica je projekt, ki otrokom približa pojme, kot so svetloba, barva in oblika. Nova knjiga ''NSK: Od kapitala do kapitala'' predstavlja delo umetniškega kolektiva NSK v obdobju osemdesetih let prejšnjega stoletja.
O muzeju in knjižnici Judovskega kulturnega centra Ljubljana, slednja je od Fundacije Janeza Vajkarda Valvasorja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti 6. 9. 2015 slavnostno prejela Iconotheco Valvasoriano. Pa še o slovensko-nizozemski sodobno-plesni koprodukciji Fobija, ki si jo lahko nocoj ogledate v sklopu 63. Ljubljana festivala.
''Glad'' Knuta Hamsuna v režiji Janeza Pipana – prva premiera nove sezone Mestnega gledališča Ptuj, ki so jo pripravili v koprodukciji z Mini Teatrom Ljubljana. ''Plesni polet Antona Bogova'' – gala koncert ob 20-letnici umetniškega delovanja prvaka mariborskega Baleta Antona Bogova. 36. mednarodni festival sodobne glasbe Kogojevi dnevi se začne danes v Kanalu ob Soči.
Janko Petrovec o prevajanju Alessandra Baricca in javnem branju njegovega najnovejšega romana Trikrat ob zori v sklopu Arsovih noči v Stari Ljubljani. Pa o Sanjah v Medani in (ne le) fotografski oživitvi Sitarjeve hiše, kjer trenutno razstavlja Borut Peterlin.
Pisatelj Boris Pahor, eden izmed najvidnejših slovenskih akademikov in v tujini prepoznavnih avtorjev, praznuje 102-i rojstni dan. Ob tem jubileju je prejel častni naziv Kulturni ambasador Republike Slovenije za njegov neprecenljiv in iskren boj za slovensko kulturo in pravice slovenskega jezika, za zvestobo slovenskemu narodu ter prizadevanje za demokracijo in samobitnost Slovenije in slovenske kulture. 102. rojstni dan Borisa je počastila tudi Cankarjeva založba iz Ljubljane z izdajo pisateljeve najnovejše knjige Rdeči trikotniki in zbornika znanstvenega simpozija Slovenska tržaška literarna šola (Prispevki s simpozija ob devetdesetletnici Alojza Rebula in 101. rojstnem dnevu Borisa Pahorja). V knjigi Rdeči trikotniki je Boris Pahor predstavil enkraten vodnik po fašističnih in nacističnih taboriščih, srhljivo zlitje sistematičnega popisa in osebnih doživetij. Knjiga Rdeči trikotniki je v izvirniku izšla pri ugledni italijanski založbi Bompiani. V slovenščino jo je prevedla Tatjana Rojc. Na Ptuju se začenjajo tradicionalni ''Dnevi poezije in vina'', ki bodo letos prvič potekali kot del pesniške platforme Versopolis. Do sobotnega večera bodo tako na Ptuju in okolici na voljo številni dogodki, od pesniških branj do koncertov, okroglih miz in zasebnih branj, vse skupaj pa bodo dopolnjevale vinske ''Hude pokušnje''. Častna gosta letošnjega festivala, ko bo v ospredju sodobna poezija v nizozemskem jeziku, sta ameriška pesnica C.D. Wright in domači pesnik Milan Dekleva.
Inštitut za politike prostora je predstavil drugo številko publikacije Prostori sodelovanja in včeraj, 24. 8. 2015, na Fakulteti za arhitekturo priredil javni posvet o skupnostnih praksah v urejanju prostora ter z njimi povezanih lokalnih pobudah (ter ponudil tudi primere dobre skupnostne prakse iz tujine, mdr. s primerjavo Ljubljana-Dunaj-Seul). Marka Peterlina, arhitekta, urbanista in urednika revije Prostori sodelovanja, ki jo izdaja IPOP, ter aktivistko društva prostoRož Zalo Velkavrh smo za oddajo Kulturnice povprašali, kje se skrivajo priložnosti in na koga se lahko obrnejo umetniki, ki za lastno prakso iščejo prostore ter kako ustvariti most med zasebnimi pobudami in javnimi akterji. V galeriji Equrna pa se počasi izteka redna poletna razstava 16 avtorjev in njihovih slikarskih del: kurator Arne Brejc jo je letos poimenoval Samo še slikarstvo.
Legendarna švedska igralka Ingrid Bergman se je rodila 29. avgusta 1915.
Premiera lutkovne predstave za najmlajše ''O dečku in Pingvinu'' v Lutkovnem gledališču Maribor 18. Festival mladih kultur Kunigunda v Velenju Začetek festivala Sanje v Medani
Listi z roba (Izidor Cankar,Veno Pilon, Alenka Puhar, Irene Mislej) in Dva brata, trije svetovi, Zgodba o družini Žagar (Monika Žagar) – knjižni novosti Mladinske knjige; Hiša na hribu – projekt sedmih umetnikov v hiši v vasi Žlebe pri Medvodah
Listi z roba (Izidor Cankar,Veno Pilon, Alenka Puhar, Irene Mislej) in Dva brata, trije svetovi, Zgodba o družini Žagar (Monika Žagar) – knjižni novosti Mladinske knjige; Hiša na hribu – projekt sedmih umetnikov v hiši v vasi Žlebe pri Medvodah
O 16. Jazzinty: mednarodnih glasbenih delavnicah, festivalskih koncertih in jam sessionih ter o naraščajoči priljubljenosti sodobne skandinavske književnosti.
Kulturnice tokrat prinašajo leposlovne novosti Cankarjeve založbe ter vpogled v slikarsko in kiparsko razstavo Nacionalni ponos iz opusa Empire strikes back & forward.
Verjetno ni študenta, ki ne bi vsaj enkrat v času študija obiskal naše največje slovenske knjižnice. Vseeno pa je še vedno veliko ljudi, ki so morda šli le mimo Plečnikove stvaritve, ne da bi vsaj pokukali vanjo ali pa so jo videli celo le v avstrijskem Minimundusu. Kakor koli, NUK je na seznamu ljubljanskih znamenitosti, in če ga že obiskujejo turisti, se spodobi, da ga poznamo tudi mi.
V sklopu Soboškega poletja 2015 bo nocoj ob 21.00 nastopila jazz zasedba JD Walter Quartet, že uro prej v Križevniški cerkvi v Ljubljani z mešanico klasične glasbe, izvornega argentinskega tanga, tanga nueva in Balkan nueva pa Goran Bojčevski kvintet. Po sobotni premieri danes z dvema projekcijama na redni spored Kinadvor prihaja dokumentarni filmski portret Amy; znan pa je tudi program letos že 40. mednarodnega filmskega festivala v Torontu. Galerija Fotografija otroke med 9. in 14. letom starosti vabi na počitniško foto delavnico pod mentorstvom Mance Juvan, Galerija Photon pa je za ustvarjalce do 35. leta starosti odprla natečaj, na katerega se lahko prijavite do 28. septembra.
Neveljaven email naslov