Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

“So samo ljudje, ki so v življenju sprejemali napačne odločitve”

26.06.2017

Po nekaterih ocenah naj bi imelo skoraj 40 % alkoholikov in več kot polovica odvisnikov od psihoaktivnih snovi vsaj eno resno duševno motnjo. Ko se takšni ljudje podajo v različne komune ali druge programe odvajanja, se tam po navadi posvetijo le njihovi odvisnosti, druge težave pa zanemarijo. Prav zaradi tega je Zavod Pelikan – Karitas ustanovil Terapevtsko skupnost za zasvojene s pridruženimi težavami v duševnem zdravju, ki jo krajše imenujejo Dvojna diagnoza.

Po nekaterih ocenah naj bi imelo skoraj 40 % alkoholikov in več kot polovica odvisnikov od psihoaktivnih snovi vsaj eno resno duševno motnjo. Ko se takšni ljudje podajo v različne komune ali druge programe odvajanja, se tam po navadi posvetijo le njihovi odvisnosti, druge težave pa zanemarijo. Prav zaradi tega je Zavod Pelikan – Karitas ustanovil Terapevtsko skupnost za zasvojene s pridruženimi težavami v duševnem zdravju, ki jo krajše imenujejo Dvojna diagnoza

“Terapevtska skupnost je namenjena fantom in dekletom, ki imajo dvojne težave – na področju dušenega zdravja, ki niso nujno povezane z uživanjem psihoaktivnih snovi, in da je tudi težava na področju odvisnosti,” pojasnjuje mag. Drago Sukič, strokovni vodja Dvojne diagnoze. ” Obravnavamo obe področji hkrati, da torej ni eno zanemarjeno, spregledano. Niti ne gre za zaporedni pristop, gre za sočasno obravnavo, hkrati se obravnava eno in drugo, zaradi tega je mogoče pričakovati boljši izid.”

Uporabniki terapevtske skupnosti se soočajo z anksioznostjo, depresijo, bipolarno motnjo, shizofrenijo. Slednja se pogosto pojavi ob zlorabi marihuane, razlaga Sukič:

Nekatere duševne težave so vezane na gensko predispozicijo in zloraba marihuane deluje kot njihov sprožilec. Tega se mladi ne zavedajo. Za mnoge res ne predstavlja tveganja, a pri določenem odstotku uživalcev predstavlja veliko tveganje.

Strog urnik in brez stikov z nekdanjo družbo

Program Dvojne diagnoze traja od 18 do 20 mesecev, uporabniki se vanj vključijo prostovoljno, prav tako lahko kadarkoli odidejo. Uporabnik Peter pravi, da večje krize ni imel. Bliža se koncu terapije, saj je v programu že 20. mesec:

Užival sem  travo in kokain, potem pa sem dobil shizofrenijo. Tri dni sem bil čuden, sem naredil spor z družino, klicali so policijo in me za nekaj časa odpeljali v Polje. Ta program je našla sestra in je rekla, da bi bilo dobro, če bi šel, ker bi se mi lahko sicer to ponovilo. Prišel bi iz Polja in spet zaužil drogo in bi se to ponavljalo.

Terapevti so v skupnosti prisotni 24 ur na dan, saj tako uporabniki niso nikoli sami in lahko vedno dobijo pomoč v obliki pogovora. “Pomagamo jim pri postavitvi nekih novih vzorcev, delovnih navad. Zato je urnik zelo natančno strukturiran. Osebe s tovrstnimi težavami to strukturo potrebujejo. Sami se zbujajo, si pripravijo zajtrk, potem telovadijo, po zajtrku vse pospravijo, sledi terapevtska skupina, potem se odpravimo na sprehod. Sledi delovna terapija, saj ima vsak svojo odgovornost, ki se na 14 dni spreminja. Nekateri delajo na vrtu, drugi v hiši. Potem sledi kosilo, počitek, popoldan pa še aktivnosti, predvsem kakšen šport, daljši sprehodi, ustvarjalne delavnice. V ta del vključujemo tudi prostovoljce. Tudi zvečer je organizirana aktivnost, gledajo kakšen dokumentarni film, imajo tedensko evalvacijo. Konec tedna je malo bolj sproščen. Omejimo jim tudi stik z zunanjim svetom, saj je bolje zanje, da se tekom programa posvetijo le sebi in zdravljenju. Stik z ljudmi, ki so bili del njihove družbe, bi jih lahko oviral pri zdravljenju,” pojasnjuje terapevtka Ana Bevk Umiastowski.

Vsak uporabnik ima izdelan individualni načrt, ki je usmerjen k temu, da uporabnik dobi uvid v tisto področje, kjer lahko dosega svoje cilje in razvija odgovornost, z doseganjem ciljev pa tudi krepi svojo samozavest. Kot razlaga uporabnica Anja, ki je v skupnosti dva meseca, ji je tu končno uspelo doseči dolgo časa zasledovan cilj:

Na urnik sem se navadila, struktura mi prav paše, ker se je sicer sama nisem nikoli držala. Pomagala mi je, da se držim enih svojih ciljev, načrtov. Napisala sem kratko zgodbo za natečaj. Tega sem se lotevala že pet let, a mi ni uspelo. Zdaj imam mentorico, ki mi pomaga. V zunanjem svetu tega nikoli ne bi dobila.

“S figo v žepu se ne splača hoditi sem”

Anja pravi, da se je najtežje navadila na hrano. Da sicer čokolade na primer sploh ne mara, a zdaj, ko do nje nima dostopa, si jo izjemno želi. Boji pa se prihodnjih mesecev, ko bi lahko vsakodnevna rutina s seboj prinesla tudi kakšno globljo krizo. S tem ima nekaj več izkušnje Moris, ki je v skupnosti 9 mesecev, drogo pa je užival 32 let:

Na začetku programa me je kar prijemalo, imeli smo celo skupinski zdrs, ko smo zlorabljali neka zdravila. Sčasoma pa to znaš urediti, se znebiš te želje po drogi. Če stvar vzameš 100 %, resno, potem ti je to lahko v veselje. Če pa prideš s figo v žepu, se ti ne izide. Moraš vlagati voljo, požrtvovalnost, pridnost, sicer trpiš.

Moris pravi, da se uporabniki spodbujajo med seboj. Tisti, ki so že blizu odhodu, bodrijo tiste, ki so na sredini programa. Tisti, ki so v skupnosti 9, 10, 11 mesecev, bodrijo začetnike.

Terapevti pa pomagajo tudi tistim, ki so blizu odhodu. “Zelo pomemben je prehod v realno življenje. V programu so uporabniki odmaknjeni od takšnih in drugačnih stresnih dejavnikov, ki se potem znova pojavijo. Poiskati in obdržati je treba službo. Prav zato morajo uporabniki že v programu spoznati svoje kompetence. Velik problem je, če gre oseba ven z nerealnimi cilji. In potem, ko jih ne doseže, ji pade motivacija in si misli, da ji tako ali tako ne bo nikoli uspelo. To pa je nevarno za zdrs, da ne bi znova zapadla v star ritual,” dodaja mag. Sukič.

 


Med štirimi stenami

867 epizod


Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

“So samo ljudje, ki so v življenju sprejemali napačne odločitve”

26.06.2017

Po nekaterih ocenah naj bi imelo skoraj 40 % alkoholikov in več kot polovica odvisnikov od psihoaktivnih snovi vsaj eno resno duševno motnjo. Ko se takšni ljudje podajo v različne komune ali druge programe odvajanja, se tam po navadi posvetijo le njihovi odvisnosti, druge težave pa zanemarijo. Prav zaradi tega je Zavod Pelikan – Karitas ustanovil Terapevtsko skupnost za zasvojene s pridruženimi težavami v duševnem zdravju, ki jo krajše imenujejo Dvojna diagnoza.

Po nekaterih ocenah naj bi imelo skoraj 40 % alkoholikov in več kot polovica odvisnikov od psihoaktivnih snovi vsaj eno resno duševno motnjo. Ko se takšni ljudje podajo v različne komune ali druge programe odvajanja, se tam po navadi posvetijo le njihovi odvisnosti, druge težave pa zanemarijo. Prav zaradi tega je Zavod Pelikan – Karitas ustanovil Terapevtsko skupnost za zasvojene s pridruženimi težavami v duševnem zdravju, ki jo krajše imenujejo Dvojna diagnoza

“Terapevtska skupnost je namenjena fantom in dekletom, ki imajo dvojne težave – na področju dušenega zdravja, ki niso nujno povezane z uživanjem psihoaktivnih snovi, in da je tudi težava na področju odvisnosti,” pojasnjuje mag. Drago Sukič, strokovni vodja Dvojne diagnoze. ” Obravnavamo obe področji hkrati, da torej ni eno zanemarjeno, spregledano. Niti ne gre za zaporedni pristop, gre za sočasno obravnavo, hkrati se obravnava eno in drugo, zaradi tega je mogoče pričakovati boljši izid.”

Uporabniki terapevtske skupnosti se soočajo z anksioznostjo, depresijo, bipolarno motnjo, shizofrenijo. Slednja se pogosto pojavi ob zlorabi marihuane, razlaga Sukič:

Nekatere duševne težave so vezane na gensko predispozicijo in zloraba marihuane deluje kot njihov sprožilec. Tega se mladi ne zavedajo. Za mnoge res ne predstavlja tveganja, a pri določenem odstotku uživalcev predstavlja veliko tveganje.

Strog urnik in brez stikov z nekdanjo družbo

Program Dvojne diagnoze traja od 18 do 20 mesecev, uporabniki se vanj vključijo prostovoljno, prav tako lahko kadarkoli odidejo. Uporabnik Peter pravi, da večje krize ni imel. Bliža se koncu terapije, saj je v programu že 20. mesec:

Užival sem  travo in kokain, potem pa sem dobil shizofrenijo. Tri dni sem bil čuden, sem naredil spor z družino, klicali so policijo in me za nekaj časa odpeljali v Polje. Ta program je našla sestra in je rekla, da bi bilo dobro, če bi šel, ker bi se mi lahko sicer to ponovilo. Prišel bi iz Polja in spet zaužil drogo in bi se to ponavljalo.

Terapevti so v skupnosti prisotni 24 ur na dan, saj tako uporabniki niso nikoli sami in lahko vedno dobijo pomoč v obliki pogovora. “Pomagamo jim pri postavitvi nekih novih vzorcev, delovnih navad. Zato je urnik zelo natančno strukturiran. Osebe s tovrstnimi težavami to strukturo potrebujejo. Sami se zbujajo, si pripravijo zajtrk, potem telovadijo, po zajtrku vse pospravijo, sledi terapevtska skupina, potem se odpravimo na sprehod. Sledi delovna terapija, saj ima vsak svojo odgovornost, ki se na 14 dni spreminja. Nekateri delajo na vrtu, drugi v hiši. Potem sledi kosilo, počitek, popoldan pa še aktivnosti, predvsem kakšen šport, daljši sprehodi, ustvarjalne delavnice. V ta del vključujemo tudi prostovoljce. Tudi zvečer je organizirana aktivnost, gledajo kakšen dokumentarni film, imajo tedensko evalvacijo. Konec tedna je malo bolj sproščen. Omejimo jim tudi stik z zunanjim svetom, saj je bolje zanje, da se tekom programa posvetijo le sebi in zdravljenju. Stik z ljudmi, ki so bili del njihove družbe, bi jih lahko oviral pri zdravljenju,” pojasnjuje terapevtka Ana Bevk Umiastowski.

Vsak uporabnik ima izdelan individualni načrt, ki je usmerjen k temu, da uporabnik dobi uvid v tisto področje, kjer lahko dosega svoje cilje in razvija odgovornost, z doseganjem ciljev pa tudi krepi svojo samozavest. Kot razlaga uporabnica Anja, ki je v skupnosti dva meseca, ji je tu končno uspelo doseči dolgo časa zasledovan cilj:

Na urnik sem se navadila, struktura mi prav paše, ker se je sicer sama nisem nikoli držala. Pomagala mi je, da se držim enih svojih ciljev, načrtov. Napisala sem kratko zgodbo za natečaj. Tega sem se lotevala že pet let, a mi ni uspelo. Zdaj imam mentorico, ki mi pomaga. V zunanjem svetu tega nikoli ne bi dobila.

“S figo v žepu se ne splača hoditi sem”

Anja pravi, da se je najtežje navadila na hrano. Da sicer čokolade na primer sploh ne mara, a zdaj, ko do nje nima dostopa, si jo izjemno želi. Boji pa se prihodnjih mesecev, ko bi lahko vsakodnevna rutina s seboj prinesla tudi kakšno globljo krizo. S tem ima nekaj več izkušnje Moris, ki je v skupnosti 9 mesecev, drogo pa je užival 32 let:

Na začetku programa me je kar prijemalo, imeli smo celo skupinski zdrs, ko smo zlorabljali neka zdravila. Sčasoma pa to znaš urediti, se znebiš te želje po drogi. Če stvar vzameš 100 %, resno, potem ti je to lahko v veselje. Če pa prideš s figo v žepu, se ti ne izide. Moraš vlagati voljo, požrtvovalnost, pridnost, sicer trpiš.

Moris pravi, da se uporabniki spodbujajo med seboj. Tisti, ki so že blizu odhodu, bodrijo tiste, ki so na sredini programa. Tisti, ki so v skupnosti 9, 10, 11 mesecev, bodrijo začetnike.

Terapevti pa pomagajo tudi tistim, ki so blizu odhodu. “Zelo pomemben je prehod v realno življenje. V programu so uporabniki odmaknjeni od takšnih in drugačnih stresnih dejavnikov, ki se potem znova pojavijo. Poiskati in obdržati je treba službo. Prav zato morajo uporabniki že v programu spoznati svoje kompetence. Velik problem je, če gre oseba ven z nerealnimi cilji. In potem, ko jih ne doseže, ji pade motivacija in si misli, da ji tako ali tako ne bo nikoli uspelo. To pa je nevarno za zdrs, da ne bi znova zapadla v star ritual,” dodaja mag. Sukič.

 


05.12.2016

Himalajska kraljica Andreja Sterle Podobnik

Nenavadno darilo za 40. rojstni dan si je podarila Andreja Sterle Podobnik iz Starega trga pri Ložu. Čeprav je bil njej namen le, da srečno priteče v cilj ekstremnega ultramaratonskega teka okrog Mount Everesta, pa ji je uspelo, da je med ženskami v cilj pritekla prva. Zakaj ji koristijo takšne zmage, katere veščine, znanja in osebnostne lastnosti so se izrazile, ko je morala v šestih dneh premagati 160 dolžinskih in 29 višinskih kilometrov na nadmorski višini med 2 in 4 tisoč metri? Andrejo Sterle Podobnik boste spoznali v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami ob 10.15 na Prvem.


28.11.2016

Transspolnost

"Nekaj je ne takoj nujno povedati, kaj si, nekaj pa je občutek, ki ti ga družba večkrat daje in to je, da moraš skrivati, kar si, če nisi normativna oseba. Na podlagi spola, na podlagi spolne identitete, na podlagi spolne usmerjenosti," pravi Anja Koletnik, vodja Zavoda TransAkcija, ki deluje za podporo in opolnomočenje transspolnih oseb v Sloveniji. O tem, kakšno je življenje teh oseb, ki se v klasičnem moško-ženskem binarnem družbenem sistemu ne najdejo, bomo govorili v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami po desetih na Prvem.


21.11.2016

Prader-Willijev sindrom

Kako se v tem svetu, v katerem je hrana dosegljiva na vsakem koraku, še vedno pa velja za tolažbo in nagrado, znajdejo bolniki s Prader-Willijevim sindromom? Gre za redko genetsko okvaro, za kromosomsko napako, ki, poleg številnih drugih težav, pri človeku povzroči izgubo občutka sitosti. Kako je, ko se ves tvoj svet in svet družine vrti okoli hrane? Kako je, ko si vedno lačen? O tem ta ponedeljek v oddaji Med štirimi stenami.


14.11.2016

Težave v spolnosti

Spolnost je pomemben del našega življenja. Zajema vsa življenjska obdobja, zaznamuje partnerske odnose. Kakšen je naš pogled na spolnost, kako nas obvladujejo različna stališča, prepričanja in predsodki, kateri dejavniki vplivajo na našo spolnost, kakšne težave se pojavljajo, kako je s spolnostjo v starosti, pri kroničnih in rakavih boleznih, kaj vse je pomembno za zadovoljivo spolnost - o tem bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami, z doktorico sociologije Gabrijelo Simetinger, zdravnico specialistko ginekologije in porodništva, ki ima opravljeno evropsko specializacijo iz spolne medicine. Z njo se bo pogovarjala Petra Medved.


07.11.2016

Ali čas celi rane?

Veliko jih ima to tragično izkušnjo. Malo pa jih o tem javno spregovori. Lilijana in Roman Mavec sta pred dobrim desetletjem nedaleč od domače hiše izgubila hčerko v prometni nesreči. Kako sta se kot starša in partnerja uspela postaviti na noge po tem tragičnem dogodku? Kako sta si pomagala ob neizmerni bolečini? Zakaj sta se odločila, da svojo zgodbo delita tudi z drugimi? S poslušalci Prvega jo bosta delila Med štirimi stenami v ponedeljek po deseti uri.


31.10.2016

Otroci nasilne medijske like posnemajo zaradi pomanjkanja resničnih idolov

Podatki iz Združenih držav Amerike kažejo, da povprečen otrok do 18. leta na televiziji vidi okoli 200 tisoč nasilnih dejanj. Seveda televizija ni edini medij, do katerega dostopajo otroci – tu so še splet, časopisi, radio, video igrice. V dobi, ko marsikateri starš medije uporablja kot varuško – da torej otroka, ko ne ve, kaj z njimi ali ko nima časa zanj, posede pred ekran in ga prepusti podobam, ki se odvijajo na njem, – imajo ti velikansko socializacijsko vlogo. Kako na otroka vplivajo nasilni prizori, smo preverili v oddaji Med štirimi stenami.


24.10.2016

Prebujevalnica

Naše težave so posledica naše miselnosti. Za naše težave niso krivi drugi. Pomembno je, da se osvobodimo podedovane miselne onesnaženosti. Tako pravi Rudi Klarič, ki bo v tokratni oddaji predstavil pristop Sem&vem, pojasnil, kaj je to Prebujevalnica, kaj energijsko polje. Lucija Kreuh pa bo z nami delila svojo zgodbo o zdravljenju in pomoči z omenjenim pristopom.


17.10.2016

Ena šola za vse

Med osnovnošolsko populacijo je približno šest odstotkov otrok s posebnimi potrebami, ki obiskujejo redne programe osnovne šole. »Ena šola za vse« je projekt Zveze Sonček, ki si že vrsto let prizadeva, da bi imeli vsi otroci pravico do šolanja v svojem šolskem okolišu ne glede na svoje drugačne potrebe. Menijo, da bi šolski sistem in program morala biti takšna, da bi imeli vsi otroci individualni program šolanja, ki bi bil sestavljen glede na njihove intelektualne in gibalne sposobnosti, ter da bi moral biti predvsem inkluziven. Ali je naš izobraževalni sistem dovolj prožen pri vključevanju otrok s posebnimi potrebami v redne programe osnovne šole, kakšne so prednosti ali slabosti vključenosti teh otrok v tako izobraževanje, kako to vpliva na njihovo samopodobo in ali so učitelji dovolj usposobljeni za delo v takimi otroki  - o tem se bomo v oddaji Med štirimi stenami pogovarjali z invalidoma s cerebralno paralizo s Kim Ren, diplomirano psihologinjo, ki se je šolala v rednem izobraževalnem procesu, in z Emirjem Okanovićem, ki se je izobraževal tudi v zavodu. Svojo zgodbo pa bo z nami delila tudi koodinatorka Družinskega centra Sonček mag. Mojca Vaupotič mama devetošolca s posebnimi potrebami, ki obiskuje redno osnovno šolo. Oddajo pripravlja Petra Medved.


10.10.2016

Tone Vrhovnik Straka

Tone Vrhovnik Straka je prepričan, da si človek stigmo določi sam. Čeprav je danes zagotovo lažje kot je bilo pred tridesetimi leti, ko se je sam prvič soočil z bipolarno motnjo, potem ko je končal služenje obveznega vojaškega roka. Po njegovem mnenju je pozitivno to, da danes ljudje lahko hitro odkrijejo, da niso edini na svetu s to motnjo. Zato tudi ne skriva svoje motnje. Še več. Ob službi in družini je zelo dejaven na področju aktivizma za izboljšanje položaja in počutja ljudi s težavami v duševnem zdravju. Kot rekreativni triatlonec in maratonec je v tekaško skupino povezal ljudi s težavami v duševnem zdravju. Tako kot lani, se bo tudi letos podal na najdaljšo razdaljo na ljubljanskem maratonu. Gosti ga Jana Bajželj.


03.10.2016

Paraolimpijca Veselka Pevec in Franček Gorazd Tiršek

Na 15. paraolimpijskih igrah je Veselka Pevec postala paraolimpijska prvakinja z zračno puško stoje v disciplini R4 kategoriji SH2. Njen uspeh je s srebrom dopolnil Franček Gorazd Tiršek. Kaj jima pomeni ta dosežek, ki je posledica večletnega trdega dela, treningov in odrekanja, kakšno motivacijo daje šport za življenje, kaj jima pomeni vztrajnost in kje črpata energijo za premagovanje vsakodnevnih naporov? Najuspešnejša paraolimpijca bosta o svojem življenju, športu invalidov in o doživljanju paraolimpijskih iger govorila v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami po desetih na Prvem.


26.09.2016

Panični napadi, tesnoba - Damjana Bakarič

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.


19.09.2016

Društvo srčnih otrok

Srce je zagotovo eden najpomembnejših organov v našem telesu. Z ritmičnim utripanjem črpa kri v celotno telo ter tako zagotavlja delovanje notranjih organov, mišičevja in možganov. Zaradi njegove ključne vloge redno slišimo opozorila o tem, da moramo zanj dobro skrbeti, imeti urejeno prehrano, se dovolj gibati, izogibati nezdravim navadam, biti pozorni na povišan krvni tlak. A če lahko tisti, ki smo rojeni z zdravim srcem, še delujemo preventivno, da se bolezen srca in ožilja ne bi pojavila, je nekoliko drugače pri tistih, ki na svet pridejo s prirojeno srčno napako. O njihovem življenju bomo spregovorili v tokratni oddaji Med štirimi stenami, v kateri bomo predstavili delovanje Društva srčnih otrok. Vodi Andreja Gradišar.


12.09.2016

Paraolimpijka Mateja Pintar

V času, ko potekajo paraolimpijske igre v Riu, smo v oddajo Med štirimi stenami povabili paraolimpijko Matejo Pintar, ki je v namiznem tenisu na paraolimpijskih igrah v Atenah leta 2004 osvojila zlato medaljo, štiri leta pozneje v Pekingu pa še bronasto. Življenje Mateje Pintar je zaznamoval usoden padec pri 15-ih letih, zaradi katerega je postala invalidka. Pred poškodbo je bila uspešna športnica, igrala je rokomet in športu se ni želela odpovedati. Z namiznim tenisom se je srečala na rehabilitaciji v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS Soča. Pohvali se lahko z različnimi priznanji, leta 2005 je bila najboljša evropska igralka na vozičku, isto leto je prejela tudi Bloudkovo plaketo, v letih 2004, 2005, 2006 in 2008 je bila najboljša športnica med invalidi. Paraolimpijka, ki je lani končala svojo bogato športno kariero, bo v tokratni oddaji  govorila o svojem življenju, športu invalidov in doživljanju paraolimpijskih iger, tudi kot strokovna komentatorka na Televiziji Slovenija. Z njo se bo pogovarjala Petra Medved.


05.09.2016

Leonida in Albert Mrgole

Leonida in dr. Albert Mrgole sta zakonski, starševski in terapevtski par, avtorja uspešnice Izštekani najstniki in starši, ki štekajo. Ves čas z odprtimi očmi spremljata, kako se razvijajo in spreminjajo odnosi v trikotniku starši-otroci-učitelji. Pa ne samo spremljata, ampak tudi opozarjata, katera ravnanja niso v korist otrok. Čeprav starši vedno želijo le najboljše za svoje otroke, pa v svojih ravnanjih pogosto niso usmerjeni k temu cilju. Kaj je boljše za otroka – da se uči na svojih napakah ali da ga napačnih odločitev in ravnanj starši in učitelji obvarujejo? Zakaj bodoči starši še pred rojstvom otroka niso opremljeni z znanjem o tem, da so varno pristanišče za otroka prav starši? Zakaj se v primerih nasilnih dejanjih v drugih družinah v ljudeh sproži maščevalna jeza, ki jo širijo prek socialnih omrežij?


29.08.2016

Mali ljudje

Majhnost oziroma pritlikavost se lahko razvije zaradi več kot 200 različnih vzrokov, med katerimi so genski dejavniki, motnje v embrionalnem razvoju, tumorji v centralnem živčnem sistemu, poškodbe glave med porodom, avtoimunske bolezni. Najpogostejša bolezen, posledica katere je nižja rast, je ahondroplazija. Kaže se v krajših in bolj čvrstih udih ter nekoliko izbočenem čelu, pri čemer sta trup in glava normalno velika. Kljub napredku v znanosti več kot 50 odstotkov primerov manjše rasti ostaja nepojasnjenih. Jasno pa je, da majhnost zahteva nekoliko drugačen življenjski slog. Več o tem v reprizi junijske oddaje Med 4 stenami, ki jo je pripravila Andreja Gradišar.


22.08.2016

Živeti z gluhoslepoto

Si predstavljate življenje v večni temi in tišini? Tak je vsakdan gluhoslepih. Gre za zelo heterogeno skupino ljudi z različnimi okvarami sluha in vida, ki pa jih nikakor ne gre enačiti z eno ali drugo skupino senzornih invalidov, torej s slepimi ali z gluhimi. Imajo drugačne potrebe, srečujejo se z dodatnimi ovirami. Kako je živeti z gluhoslepo osebo, kakšne so njihove težave in kakšne potrebe, sta voditeljici Andreji Čokl marca letos povedali gostji oddaje Med štirimi stenami, zdaj vam njune izkušnje ponujamo v poslušanje še enkrat.


08.08.2016

Sporazumevanje z bolnikom z demenco

V mesecu avgustu smo za vas pripravili ponovitve najbolj zanimivih oddaj Med štirimi stenami. Tokrat bo na sporedu oddaja o sporazumevanju z bolnikom z demenco. Demenca je kronična napredujoča bolezen, ki prizadene možganske celice odgovorne za spomin, mišljenje, orientacijo, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje. Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva bolezen. Po podatkih ADI- Alzhheimer Disease International je na svetu več kot 47 milijonov bolnikov z demenco, v Evropi 9,9 milijona, po podatkih Spominčice, Slovenskega združenja za pomoč pri demenci – Alzheimer Slovenija, pa je v Sloveniji pa približno 32 tisoč bolnikov. Bolezen posameznika prizadene na vseh področjih življenja. Težave se kažejo v nezmožnosti obvladovanja vsakdanjih dejavnosti, v medsebojnih odnosih v družini in s prijatelji, bolezen povzroča tudi hude vedenjske in osebnostne spremembe.


01.08.2016

“Nisem se ustavljala ob zaprtih vratih”

Dr. Tjaša M. Kos je univ. dipl. psihologinja, ki se ukvarja s psihoterapijo ter svetovanjem posameznikom, parom in skupinam. Njena življenjska zgodba je povezana tudi z izgubo vida pri 24. letih, in sicer zaradi redke bolezni. Na njeni življenjski poti so imeli pomembno vlogo njeni domači. Ključno ima njen partner. Mama ji je pomagala pri prvih korakih – on pa jo je podpiral celo. Brez njega bi ves čas ostala v gnezdu in si nikoli ne bi drznila razpreti kril. Z neomajno vero ji je pomagal, da je začela sama verjeti vase. Ko je mama izvedela, da je zanosila, se je zgrozila, češ, kako pa bosta zmogla. Njen partner pa jo takrat prijel za roko in na pol jezno rekel: »Seveda, da bo zmogla.« Podobno je bilo tudi z doktoratom, ki ga je uspešno končala na Dunaju. V družini s tremi otroki ji nikoli ni dolgčas in sebe doživlja kot zelo srečno osebo. O svojem življenju, družini in zgodbah ljudi, ki se obračajo nanjo po pomoč, je razmišljala v pogovoru z Jano Bajželj.


25.07.2016

Spomin, poln sivih lukenj

Taja Metličar je pred osmimi leti doživela hudo prometno nesrečo. Zdravniki ob prihodu v bolnišnico niso vedeli, ali bo preživela ali ne. Večkrat so jo operirali in jo imeli nekaj časa v umetni komi. Ko se je prebudila, ni prepoznala svojcev, ni vedela, zakaj je v bolnišnici, saj je zaradi poškodbe možganov izgubila sposobnost pomnjenja in čustvovanja. Znova se je morala naučiti živeti. Svojo zgodbo, polno sivih lukenj, je Taja Metličar opisala Andreji Gradišar.


18.07.2016

Med štirimi stenami

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.


Stran 20 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov