Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Praznični dan, prvi dan počitnic, skratka dan, ko se bo marsikdo odpravil na izlet, morda že odšel na dopust ali potovanje. Ste kdaj pomislili, kako bi bilo vse to težje, če bi bili priklenjeni na invalidski voziček ali slepi, gluhi? Kakšne prilagoditve bi potrebovali in kako bi bilo po Sloveniji in drugod po svetu za vas poskrbljeno? Današnjo oddajo Med štirimi stenami namenjamo dostopnemu turizmu oz. turizmu za vse, ne glede na njihove fizične ali psihične omejitve. Svoje izkušnje bodo z Andrejo Čokl delili predstavnik paraplegikov, predstavnik slepih in slabovidnih in turistična vodnica.
Tudi invalidi, slepi, gluhi ali drugače ovirani so turisti, zahtevajo le nekaj prilagoditev
T. i. dostopni turizem predstavlja turistično ponudbo za vse, ne glede na njihove fizične ali psihične omejitve. Osebam s posebnimi potrebami in starostnikom omogoča, da lahko samostojno in dostojanstveno uporabljajo turistično infrastrukturo, obiščejo turistične točke in doživijo tuje dežele. Tudi invalidi na vozičkih, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni so namreč turisti, celo popotniki. Dane Kastelic, predsednik Zveze paraplegikov Slovenije, pritrjuje:
“Smo turisti, v enakem razmerju kot ostali državljani, tudi mi radi potujemo, spoznavamo lepote naše države in seveda tudi tujine. Tako da smo aktivni tudi na tem področju.”
Paraplegiki se morajo seveda pred potovanjem ali dopustom dobro pozanimati o dostopnosti objektov, kjer bodo bivali, težave lahko predstavlja tudi javni prevoz. Večja turistična središča so sicer marsikje že prilagojena za dostop z invalidskim vozičkom.
“Fizična dostopnost v slovenskih turističnih mestih ni slaba, je dokaj dobro urejena, tu zagotovo lahko izpostavim mesto Ljubljana, ki je celo za kolege iz tujine primer dobre prakse … Naša obmorska mesta v zadnjem času tudi veliko delajo na tem, ostali pa še malo capljajo, ampak se trudijo … Paraplegiki pa ne potrebujemo le klančin, ampak je še večji problem recimo inkontinenca, zato so pomembne primerne javne sanitarije, tudi tiste v gostinskih lokalih, hotelih, morajo imeti širša vrata in več prostora.”
Igor Miljavec, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica, poudarja, da se populacija slepih in slabovidnih med seboj zelo razlikuje. Slepi morajo na izletu ali potovanju imeti s seboj spremljevalca, lahko je to tudi pes, a tu se pojavijo težave.
“Pes vodič nadomešča spremljevalca in gre tudi v zaprte prostore, pri čemer imajo slepi po navadi težave, predvsem v hotelih. Turistični delavci še vedno ne sprejmejo, da je pes vodnik del slepe osebe.”
Slabovidni se znajdejo nekoliko lažje, a kljub temu bi bilo potrebnih kar nekaj izboljšav turistične infrastrukture tudi zanje.
“Slabovidni potrebujemo drugačne prilagoditve: barvne kontraste, večje napise in črke … Običajno so informacije na informativnih tablah napisane z zelo majhnimi črkami, da se lahko gor spravi čimveč informacij, celo normalno videči jih težko berejo.”
Oba sogovornika poudarjata tudi pomen dobro usposobljenih turističnih vodnikov in spremljevalcev. Svoje znanje in izkušnje s področja dostopnega turizma med ostale turistične delavce rada deli Dominika Koritnik Trepel, turistična vodnica in članica Kluba profesionalnih vodnikov Slovenije.
“Ko vidiš zaprepadene obraze turističnih delavcev, ki se ustrašijo treh invalidskih vozičkov, jih pomiriš in jim lepo razložiš teorijo s prakso in tako rešiš situacijo.”
In če se je (vsaj nova) turistična infrastruktura že dodobra približala primernim prilagoditvam za ljudi s posebnimi potrebami, ostajajo gostinski lokali mnogim nedostopni.
“V Sloveniji imajo tendenco, da ko se zida, nikakor ne doumejo, da je potrebnih 10 cm več, ena čisto luštna klančina … Prilagoditev, že preden sploh sprejmeš prvega gosta, ni nič groznega.”
875 epizod
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Praznični dan, prvi dan počitnic, skratka dan, ko se bo marsikdo odpravil na izlet, morda že odšel na dopust ali potovanje. Ste kdaj pomislili, kako bi bilo vse to težje, če bi bili priklenjeni na invalidski voziček ali slepi, gluhi? Kakšne prilagoditve bi potrebovali in kako bi bilo po Sloveniji in drugod po svetu za vas poskrbljeno? Današnjo oddajo Med štirimi stenami namenjamo dostopnemu turizmu oz. turizmu za vse, ne glede na njihove fizične ali psihične omejitve. Svoje izkušnje bodo z Andrejo Čokl delili predstavnik paraplegikov, predstavnik slepih in slabovidnih in turistična vodnica.
Tudi invalidi, slepi, gluhi ali drugače ovirani so turisti, zahtevajo le nekaj prilagoditev
T. i. dostopni turizem predstavlja turistično ponudbo za vse, ne glede na njihove fizične ali psihične omejitve. Osebam s posebnimi potrebami in starostnikom omogoča, da lahko samostojno in dostojanstveno uporabljajo turistično infrastrukturo, obiščejo turistične točke in doživijo tuje dežele. Tudi invalidi na vozičkih, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni so namreč turisti, celo popotniki. Dane Kastelic, predsednik Zveze paraplegikov Slovenije, pritrjuje:
“Smo turisti, v enakem razmerju kot ostali državljani, tudi mi radi potujemo, spoznavamo lepote naše države in seveda tudi tujine. Tako da smo aktivni tudi na tem področju.”
Paraplegiki se morajo seveda pred potovanjem ali dopustom dobro pozanimati o dostopnosti objektov, kjer bodo bivali, težave lahko predstavlja tudi javni prevoz. Večja turistična središča so sicer marsikje že prilagojena za dostop z invalidskim vozičkom.
“Fizična dostopnost v slovenskih turističnih mestih ni slaba, je dokaj dobro urejena, tu zagotovo lahko izpostavim mesto Ljubljana, ki je celo za kolege iz tujine primer dobre prakse … Naša obmorska mesta v zadnjem času tudi veliko delajo na tem, ostali pa še malo capljajo, ampak se trudijo … Paraplegiki pa ne potrebujemo le klančin, ampak je še večji problem recimo inkontinenca, zato so pomembne primerne javne sanitarije, tudi tiste v gostinskih lokalih, hotelih, morajo imeti širša vrata in več prostora.”
Igor Miljavec, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica, poudarja, da se populacija slepih in slabovidnih med seboj zelo razlikuje. Slepi morajo na izletu ali potovanju imeti s seboj spremljevalca, lahko je to tudi pes, a tu se pojavijo težave.
“Pes vodič nadomešča spremljevalca in gre tudi v zaprte prostore, pri čemer imajo slepi po navadi težave, predvsem v hotelih. Turistični delavci še vedno ne sprejmejo, da je pes vodnik del slepe osebe.”
Slabovidni se znajdejo nekoliko lažje, a kljub temu bi bilo potrebnih kar nekaj izboljšav turistične infrastrukture tudi zanje.
“Slabovidni potrebujemo drugačne prilagoditve: barvne kontraste, večje napise in črke … Običajno so informacije na informativnih tablah napisane z zelo majhnimi črkami, da se lahko gor spravi čimveč informacij, celo normalno videči jih težko berejo.”
Oba sogovornika poudarjata tudi pomen dobro usposobljenih turističnih vodnikov in spremljevalcev. Svoje znanje in izkušnje s področja dostopnega turizma med ostale turistične delavce rada deli Dominika Koritnik Trepel, turistična vodnica in članica Kluba profesionalnih vodnikov Slovenije.
“Ko vidiš zaprepadene obraze turističnih delavcev, ki se ustrašijo treh invalidskih vozičkov, jih pomiriš in jim lepo razložiš teorijo s prakso in tako rešiš situacijo.”
In če se je (vsaj nova) turistična infrastruktura že dodobra približala primernim prilagoditvam za ljudi s posebnimi potrebami, ostajajo gostinski lokali mnogim nedostopni.
“V Sloveniji imajo tendenco, da ko se zida, nikakor ne doumejo, da je potrebnih 10 cm več, ena čisto luštna klančina … Prilagoditev, že preden sploh sprejmeš prvega gosta, ni nič groznega.”
V Sloveniji je vse več prebivalcev, starejših od 65 let, in ti vse pogosteje potrebujejo različne oblike pomoči. Včasih ne vedo, kje poiskati pomoč, kje najti človeka, ki jih bo peljal k zdravniku, jim morda uredil vrt ali zanje poskrbel med prazniki. Mreža Matija je pomembna oblika pomoči, ki se plete po vsej Sloveniji in povezuje ponudnike ter številne prostovoljce. O tem, kakšne so izkušnje ponudnikov, uporabnikov in prostovoljcev, pa v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami po desetih na prvem. Pripravlja Aljana Jocif.
V oddaji Med štirimi stenami smo obiskali smo Uršulinsko skupnost v Ljubljani. Tako drugačno in odmaknjeno se zdi to življenje, pa vendar je za samostanskimi zidovi zelo živahno. Uršulinski samostan s cerkvijo Svete trojice stoji v središču Ljubljane, ob Slovenski cesti, nasproti Kongresnega trga. V zgodovini je imel pomembno vlogo na verskem, vzgojnem, izobraževalnem ter kulturnem področju, tako na domačih tleh kot tudi v evropskem prostoru. Dan se za sestre v Uršulinski skupnosti začne okoli sedmih z molitvijo v kapeli, nato pa hitijo po svojih službenih opravkih. Vsaka sestra ima svoj poklic. O sebi pravijo, da so po duši vzgojiteljice in misijonarke. Že od nekdaj so povezane z zunanjim svetom. Danes 90 otrok obiskuje Angelin vrtec, v študentskem domu Uršula biva 40 študentk, ustanovile pa so tudi Kulturno društvo Schellenburg. O življenju v skupnosti in njihovem poslanstvu, o skrbi mladih deklet, ki stopijo v samostan ter delu, ki ga opravljajo, se je Petra Medved pogovarjala s sestrama predstojnico Boženo Kutnar in Tatjano Car.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Nova Vseslovenska iniciativa za enake možnosti oseb z avtizmom opozarja tudi na težave odraslih oseb z Aspergerjevim sindromom. V ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami boste spoznali 45-letnega Roka, ki je zaposlen v ZRC SAZU, kjer se ukvarja s podatki in iskanjem napak v leksikonih. Piše tudi za spletni časopis Vox Alia (lat. Drugačen glas), ki ga ustvarjajo osebe z Aspergerjevim sindromom. Čeprav Rok težko vzpostavlja stike z neznanci in se ne mara javno izpostavljati, se je za radijski intervju odločil, ker je, kot sam pravi: »Pozitiven primer oziroma primer dobre prakse«. Ker vsi odrasli z Aspergerjevim sindromom torej nimajo dobrih izkušenj z razumevanjem okolice, ki pogosto ne pozna značilnosti te motnje, bodo o tem sindromu, primernih poklicih in možnih rešitvah pripovedovali starši, ki so združeni v društvo AS, ter strokovnjakinji Maša Tkavc in Sabina Korošec. Pripravlja Jana Bajželj.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
V današnji oddaji Med štirimi stenami smo se pogovarjali s pogumnimi mamami, ki jih skozi življenje vodijo srčnost, volja in vztrajnost, predvsem pa velika ljubezen do njihovih otrok – otrok s posebnimi potrebami. Ti otroci se želijo igrati, imeti prijatelje, predvsem pa si želijo biti sprejeti taki, kot so. Gostje Andreja Pader, Sanja Balaban in Sabina Kovačič so z nami delile svoje zgodbe poguma, upanja, strpnosti, potrpežljivosti, pa tudi zaskrbljenosti. Kaj bo z otrokom, ko zanj ne bodo mogle več skrbeti. Oddajo je pripravila Petra Medved.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Neveljaven email naslov