Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsi vemo, da smo si ženske in moški različni - drugače razmišljamo, imamo drugačne lastnosti in na enako situacijo drugače odreagiramo. S tem so povezani tudi številni stereotipi. Koliko je v njih resnice in kaj je nevroznanost že dognala o razlikah med ženskimi in moškimi možgani, je s pomočjo prof. dr. Gine Rippon in prof. dr. Gregorja Majdiča raziskala Darja Pograjc. Več v četrtek ob 7.35 v oddaji Možgani na dlani na Prvem.
Ženske in moški smo si različni – drugače razmišljamo, imamo drugačne lastnosti in na enako situacijo drugače odreagiramo. S tem so povezani tudi nekateri stereotipi. Koliko je v njih resnice in kaj je nevroznanost že dognala v razlikah med ženskimi in moškimi možgani?
Razlike med moškimi in ženskimi možgani so vidne v velikosti debeline možganske skorje. Moški imajo v njej več možganskih celic, ženske več povezav med temi celicami, s čimer pa je funkcionalnost obeh pravzaprav enaka. Delov možganov, ki so se v raziskavah najpogosteje pokazali kot različni, je več, razloži prof. dr. Gregor Majdič z Medicinske fakultete v Mariboru in Veterinarske fakultete v Ljubljani.
Recimo hipokampus. To je področje, ki je v povezavi s spolnimi razlikami verjetno sedež prostorske orientacije, ki naj bi bila pri večini moških boljša kot pri večini žensk. Potem so razlike opisane pogosto v amigdali. To je del, kjer se nahajajo čustvovanja. Kar je spet razumljivo. Vemo, da moški in ženske drugače čustvujemo.
Med bolj otipljivimi spolnimi razlikami pri možganih je velikost. A s tem podatkom so v preteklosti precej manipulirali, pove Gina Rippon, prof. kognitivnega nevroslikanja z Univerze Aston v Birminghamu.
Moški možgani so dokazano 10% večji od ženskih. Ampak to zgolj zato, ker so tudi moški v povprečju 10% večji od žensk. Vedeti moramo, da je razlika v velikosti možganov sorazmerna z velikostjo telesa in ni odvisna od spola.
O tipično ženskih in tipično moških možganih moramo govoriti previdno, se strinja prof. dr. Majdič, ki ponazori: “So možgani vseh nas razporejeni po neki premici. Večina moških je na eni strani te črte, večina žensk na drugi strani. Vmes imamo presečno množico, kjer se nahajajo tako povsem normalni moški kot povsem normalne ženske. Ni to tako enoznačno, da lahko rečemo: To je moško, to je žensko.” Še več, zaradi spolnih stereotipov lahko moški in ženske res razvijemo različne sposobnosti. A vzorce lahko pretentamo.
Če ljudem, ki so slabši pri prostorskih nalogah, omogočimo določene izkušnje na tem področju – celo recimo z igranjem tetrisa – lahko v relativno kratkem času opazimo, da se spremeni strukturno delovanje možganov in izboljša sposobnost prostorske predstave.
Raziskave spolnih razlik pri možganih so pomembne zaradi srčno-žilnih obolenj in duševnih bolezni. Gre za obolenja, pri katerih se (glede na spol) kažejo različni simptomi. Tudi zato je prav, da moški ni več merilo za »normalnost«.
Dejansko se je veliko preveč pozornosti posvečalo moškemu. Raziskovalci nekako ne marajo žensk zato, ker pri moških je moški spolni hormon prisoten ves čas, pri ženskah pa se v času menstrualnega cikla spolni hormoni menjavajo in to potem zakomlicira zadeve.
Torej vedno enakopravni in enakovredni, a nikoli biološko enaki.
482 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Vsi vemo, da smo si ženske in moški različni - drugače razmišljamo, imamo drugačne lastnosti in na enako situacijo drugače odreagiramo. S tem so povezani tudi številni stereotipi. Koliko je v njih resnice in kaj je nevroznanost že dognala o razlikah med ženskimi in moškimi možgani, je s pomočjo prof. dr. Gine Rippon in prof. dr. Gregorja Majdiča raziskala Darja Pograjc. Več v četrtek ob 7.35 v oddaji Možgani na dlani na Prvem.
Ženske in moški smo si različni – drugače razmišljamo, imamo drugačne lastnosti in na enako situacijo drugače odreagiramo. S tem so povezani tudi nekateri stereotipi. Koliko je v njih resnice in kaj je nevroznanost že dognala v razlikah med ženskimi in moškimi možgani?
Razlike med moškimi in ženskimi možgani so vidne v velikosti debeline možganske skorje. Moški imajo v njej več možganskih celic, ženske več povezav med temi celicami, s čimer pa je funkcionalnost obeh pravzaprav enaka. Delov možganov, ki so se v raziskavah najpogosteje pokazali kot različni, je več, razloži prof. dr. Gregor Majdič z Medicinske fakultete v Mariboru in Veterinarske fakultete v Ljubljani.
Recimo hipokampus. To je področje, ki je v povezavi s spolnimi razlikami verjetno sedež prostorske orientacije, ki naj bi bila pri večini moških boljša kot pri večini žensk. Potem so razlike opisane pogosto v amigdali. To je del, kjer se nahajajo čustvovanja. Kar je spet razumljivo. Vemo, da moški in ženske drugače čustvujemo.
Med bolj otipljivimi spolnimi razlikami pri možganih je velikost. A s tem podatkom so v preteklosti precej manipulirali, pove Gina Rippon, prof. kognitivnega nevroslikanja z Univerze Aston v Birminghamu.
Moški možgani so dokazano 10% večji od ženskih. Ampak to zgolj zato, ker so tudi moški v povprečju 10% večji od žensk. Vedeti moramo, da je razlika v velikosti možganov sorazmerna z velikostjo telesa in ni odvisna od spola.
O tipično ženskih in tipično moških možganih moramo govoriti previdno, se strinja prof. dr. Majdič, ki ponazori: “So možgani vseh nas razporejeni po neki premici. Večina moških je na eni strani te črte, večina žensk na drugi strani. Vmes imamo presečno množico, kjer se nahajajo tako povsem normalni moški kot povsem normalne ženske. Ni to tako enoznačno, da lahko rečemo: To je moško, to je žensko.” Še več, zaradi spolnih stereotipov lahko moški in ženske res razvijemo različne sposobnosti. A vzorce lahko pretentamo.
Če ljudem, ki so slabši pri prostorskih nalogah, omogočimo določene izkušnje na tem področju – celo recimo z igranjem tetrisa – lahko v relativno kratkem času opazimo, da se spremeni strukturno delovanje možganov in izboljša sposobnost prostorske predstave.
Raziskave spolnih razlik pri možganih so pomembne zaradi srčno-žilnih obolenj in duševnih bolezni. Gre za obolenja, pri katerih se (glede na spol) kažejo različni simptomi. Tudi zato je prav, da moški ni več merilo za »normalnost«.
Dejansko se je veliko preveč pozornosti posvečalo moškemu. Raziskovalci nekako ne marajo žensk zato, ker pri moških je moški spolni hormon prisoten ves čas, pri ženskah pa se v času menstrualnega cikla spolni hormoni menjavajo in to potem zakomlicira zadeve.
Torej vedno enakopravni in enakovredni, a nikoli biološko enaki.
Če omenim Proustove magdalenice, verjetno že brskate po spominu in v možganih iščete predalček z naslovom »Šolsko znanje«. Ta grižljaj peciva – magdalenica pomočena v čaj – je namreč ena bolj prepoznavnih metafor v svetovni književnosti. Darja Pograjc ni raziskovala književnosti, ampak je ta Proustov občutek varnosti in spomin na otroštvo, ki ga je priklical grižljaj peciva, iskala v glasbi. Saj veste, ko na radiu zavrtijo pesem, ki je že leta in leta niste slišali, pa vas v trenutku odpelje na točno določen kraj ali v točno določen čas v življenju, ob tem pa vas preplavijo čustva, ki so vas preplavila takrat. Možgani na dlani tokrat v sodelovanju z Diano Omigie, predavateljico z Oddelka za psihologijo na Goldsmiths, University of London, in Johnatanom Ayerstom, doktorskim študentom psihologije glasbe, ki v svoji doktorski nalogi preučuje psihološki vidik glasbene improvizacije, kjer se precej naslanja ravno na povezavo s Proustom.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
Nevrobiološke raziskave so ponudile veliko spoznanj o vzrokih in posledicah izgorevanja, pravi dr. Andreja Pšeničny, s katero tokrat potujemo v svet naših omrežij. Psihoterapevte seveda še zlasti zanima tako imenovana nevrobiološka ranljivost, zaradi katere začnejo določeni ljudje v določenih okoliščinah izgorevati. Tudi o tem v četrtkovih jutranjih minutah za možgane, v katerih bomo med drugim izvedeli, kaj je to adrenalna izgorelost, kakšna je razlika med izgorelostjo in delovno izčrpanostjo in kako se naši možgani oziroma celoten organizem zaščiti pred popolno izčrpanostjo in drugimi simptomi izgorelosti. Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
V Ljubljani je minuli teden potekala mednarodna konferenca »Avtizem v prvih letih življenja«, na kateri je bila glavna govornica dr. Hanna Alonim iz Izraela, ena od vodilnih svetovnih strokovnjakinj za avtizem v najzgodnejšem obdobju življenja. Skupaj z njo bomo pogledali v nevrobiološko podstat tega spektra motenj, poizvedeli kaj ima z njo tehnologija in epigenetika ter tudi zakaj je tako pomembno, da se tveganje za avtizem odkrije čimprej v razvoju otroka. Pripravlja: Mojca Delač.
V tokratni epizodi znova plujemo v svet demence, a tokrat – malo drugače. Kje sem ostala? je predstava, pri kateri sta avtorici na odrske deske prelili izkušnje z zgodbama svojih babic. Po podatkih organizacije Alzehimer’s Diesease International predstavlja demenca enega od najpomembnejših globalnih zdravstvenih in socialnih problemov 21. stoletja. Diagnoza je še vedno prepogosto postavljena prepozno, tudi zaradi stigme, ki še vedno obstaja. O prepletanju umetnosti in znanosti ter o izkušnjah z življenjem in odnosi, v katere poseže demenca, v četrtek ob 7.35 na Prvem!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
V tokratni epizodi bomo odgovorili na vprašanje: Kaj se dogaja z našimi možgani, ko omedlimo? Sinkopa je prehodna, kratkotrajna izguba zavesti. Možgani so za svoje delovanje v vsakem trenutku odvisni od dotoka sveže krvi. Lahko pa se zgodi, da zaradi različnih razlogov pride do zmanjšanja te prekrvavitve. O mehanizmih sinkope, vzrokih in tudi o tem, kaj lahko storimo, če opazimo opozorilne znake, nam bo povedala prof. dr. Maja Bresjanac. V svet nevronov in omedlevice zavijamo v četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
Prof. dr. Monique Cherrier je nevropsihologinja in raziskovalka na Oddelku za psihiatrijo in vedenjske znanosti na Univerzi Washington v Seattlu. Posebej jo zanima povezava med hormoni, staranjem, rakom, bolečino in človeškim zaznavanjem. Mojca Delač jo je povabila pred radijski mikrofon in jo prosila, da nas za nekaj minut odpelje v svet androgenov, torej moških spolnih hormonov, in kognicije. In zgodba je kmalu dobila veliko širši kontekst.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov