Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsi vemo, da smo si ženske in moški različni - drugače razmišljamo, imamo drugačne lastnosti in na enako situacijo drugače odreagiramo. S tem so povezani tudi številni stereotipi. Koliko je v njih resnice in kaj je nevroznanost že dognala o razlikah med ženskimi in moškimi možgani, je s pomočjo prof. dr. Gine Rippon in prof. dr. Gregorja Majdiča raziskala Darja Pograjc. Več v četrtek ob 7.35 v oddaji Možgani na dlani na Prvem.
Ženske in moški smo si različni – drugače razmišljamo, imamo drugačne lastnosti in na enako situacijo drugače odreagiramo. S tem so povezani tudi nekateri stereotipi. Koliko je v njih resnice in kaj je nevroznanost že dognala v razlikah med ženskimi in moškimi možgani?
Razlike med moškimi in ženskimi možgani so vidne v velikosti debeline možganske skorje. Moški imajo v njej več možganskih celic, ženske več povezav med temi celicami, s čimer pa je funkcionalnost obeh pravzaprav enaka. Delov možganov, ki so se v raziskavah najpogosteje pokazali kot različni, je več, razloži prof. dr. Gregor Majdič z Medicinske fakultete v Mariboru in Veterinarske fakultete v Ljubljani.
Recimo hipokampus. To je področje, ki je v povezavi s spolnimi razlikami verjetno sedež prostorske orientacije, ki naj bi bila pri večini moških boljša kot pri večini žensk. Potem so razlike opisane pogosto v amigdali. To je del, kjer se nahajajo čustvovanja. Kar je spet razumljivo. Vemo, da moški in ženske drugače čustvujemo.
Med bolj otipljivimi spolnimi razlikami pri možganih je velikost. A s tem podatkom so v preteklosti precej manipulirali, pove Gina Rippon, prof. kognitivnega nevroslikanja z Univerze Aston v Birminghamu.
Moški možgani so dokazano 10% večji od ženskih. Ampak to zgolj zato, ker so tudi moški v povprečju 10% večji od žensk. Vedeti moramo, da je razlika v velikosti možganov sorazmerna z velikostjo telesa in ni odvisna od spola.
O tipično ženskih in tipično moških možganih moramo govoriti previdno, se strinja prof. dr. Majdič, ki ponazori: “So možgani vseh nas razporejeni po neki premici. Večina moških je na eni strani te črte, večina žensk na drugi strani. Vmes imamo presečno množico, kjer se nahajajo tako povsem normalni moški kot povsem normalne ženske. Ni to tako enoznačno, da lahko rečemo: To je moško, to je žensko.” Še več, zaradi spolnih stereotipov lahko moški in ženske res razvijemo različne sposobnosti. A vzorce lahko pretentamo.
Če ljudem, ki so slabši pri prostorskih nalogah, omogočimo določene izkušnje na tem področju – celo recimo z igranjem tetrisa – lahko v relativno kratkem času opazimo, da se spremeni strukturno delovanje možganov in izboljša sposobnost prostorske predstave.
Raziskave spolnih razlik pri možganih so pomembne zaradi srčno-žilnih obolenj in duševnih bolezni. Gre za obolenja, pri katerih se (glede na spol) kažejo različni simptomi. Tudi zato je prav, da moški ni več merilo za »normalnost«.
Dejansko se je veliko preveč pozornosti posvečalo moškemu. Raziskovalci nekako ne marajo žensk zato, ker pri moških je moški spolni hormon prisoten ves čas, pri ženskah pa se v času menstrualnega cikla spolni hormoni menjavajo in to potem zakomlicira zadeve.
Torej vedno enakopravni in enakovredni, a nikoli biološko enaki.
482 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Vsi vemo, da smo si ženske in moški različni - drugače razmišljamo, imamo drugačne lastnosti in na enako situacijo drugače odreagiramo. S tem so povezani tudi številni stereotipi. Koliko je v njih resnice in kaj je nevroznanost že dognala o razlikah med ženskimi in moškimi možgani, je s pomočjo prof. dr. Gine Rippon in prof. dr. Gregorja Majdiča raziskala Darja Pograjc. Več v četrtek ob 7.35 v oddaji Možgani na dlani na Prvem.
Ženske in moški smo si različni – drugače razmišljamo, imamo drugačne lastnosti in na enako situacijo drugače odreagiramo. S tem so povezani tudi nekateri stereotipi. Koliko je v njih resnice in kaj je nevroznanost že dognala v razlikah med ženskimi in moškimi možgani?
Razlike med moškimi in ženskimi možgani so vidne v velikosti debeline možganske skorje. Moški imajo v njej več možganskih celic, ženske več povezav med temi celicami, s čimer pa je funkcionalnost obeh pravzaprav enaka. Delov možganov, ki so se v raziskavah najpogosteje pokazali kot različni, je več, razloži prof. dr. Gregor Majdič z Medicinske fakultete v Mariboru in Veterinarske fakultete v Ljubljani.
Recimo hipokampus. To je področje, ki je v povezavi s spolnimi razlikami verjetno sedež prostorske orientacije, ki naj bi bila pri večini moških boljša kot pri večini žensk. Potem so razlike opisane pogosto v amigdali. To je del, kjer se nahajajo čustvovanja. Kar je spet razumljivo. Vemo, da moški in ženske drugače čustvujemo.
Med bolj otipljivimi spolnimi razlikami pri možganih je velikost. A s tem podatkom so v preteklosti precej manipulirali, pove Gina Rippon, prof. kognitivnega nevroslikanja z Univerze Aston v Birminghamu.
Moški možgani so dokazano 10% večji od ženskih. Ampak to zgolj zato, ker so tudi moški v povprečju 10% večji od žensk. Vedeti moramo, da je razlika v velikosti možganov sorazmerna z velikostjo telesa in ni odvisna od spola.
O tipično ženskih in tipično moških možganih moramo govoriti previdno, se strinja prof. dr. Majdič, ki ponazori: “So možgani vseh nas razporejeni po neki premici. Večina moških je na eni strani te črte, večina žensk na drugi strani. Vmes imamo presečno množico, kjer se nahajajo tako povsem normalni moški kot povsem normalne ženske. Ni to tako enoznačno, da lahko rečemo: To je moško, to je žensko.” Še več, zaradi spolnih stereotipov lahko moški in ženske res razvijemo različne sposobnosti. A vzorce lahko pretentamo.
Če ljudem, ki so slabši pri prostorskih nalogah, omogočimo določene izkušnje na tem področju – celo recimo z igranjem tetrisa – lahko v relativno kratkem času opazimo, da se spremeni strukturno delovanje možganov in izboljša sposobnost prostorske predstave.
Raziskave spolnih razlik pri možganih so pomembne zaradi srčno-žilnih obolenj in duševnih bolezni. Gre za obolenja, pri katerih se (glede na spol) kažejo različni simptomi. Tudi zato je prav, da moški ni več merilo za »normalnost«.
Dejansko se je veliko preveč pozornosti posvečalo moškemu. Raziskovalci nekako ne marajo žensk zato, ker pri moških je moški spolni hormon prisoten ves čas, pri ženskah pa se v času menstrualnega cikla spolni hormoni menjavajo in to potem zakomlicira zadeve.
Torej vedno enakopravni in enakovredni, a nikoli biološko enaki.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
»Zdaj pa res neham kadit!« je zaobljuba, ki si jo je že marsikdo postavil ob novih začetkih, ne samo takole, ko se odvrti leto. In neha. In začne. In neha. In začne. Natanko tako je tudi z odvisniki od prepovedanih drog, pa pri vedenjskih odvisnostih in podobno. Prof. dr. Andrew Lawrence se skupaj z ekipo v svojem laboratoriju na Inštitutu Florey v Avstraliji ukvarja prav z omrežji, ki so povezana s temi ponovitvami. V jutranjih minutah namenjenih možganom bomo tokrat prepletli njegova raziskovalna dognanja o odvisnostih. V četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Mojca Delač.
V zadnji oddaji v letošnjem letu ne gledamo nazaj, ampak naprej. Prof. dr. Giampiero Leanza z Univerze v Trstu nas bo odpeljal v svet transplantacije nevronov in razložil, kako uspešne so predklinične raziskave, katera vprašanja odpirajo in zakaj transplantacija teh celic ni samo vprašanje anatomije, pač pa mnogo več? Pripravlja: Mojca Delač
Pod drobnogled bomo vzeli naše možgane ob poslušanju glasbe. Zakaj se ob poslušanju glasbe dobro počutimo, kateri deli možganov se ob tem aktivirajo, kako na nas vplivajo različne glasbene zvrsti in ali klasična glasba res spodbuja inteligenco? Slišali bomo, da ima klasična glasba res nekatere blagodejne učinke, da pa je veliko odvisno od našega lastnega glasbenega okusa in počutja. In zakaj pri nekaterih skladbah enostavno ne moremo biti pri miru? Kako glasba vpliva na naše možgane in naše počutje nam je razložila kognitivna znanstvenica na Filozofski fakulteti Anka Slana Ozimič, ki se s tem vprašanjem ukvarja v okviru Laboratorija za kognitivno nevroznanost.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Danes bomo v oddaji Možgani na dlani govorili o funkcijski nevrokirurgiji in globoki možganski stimulaciji. Sliši se zapleteno, a brez skrbi, vse bomo pojasnili oz. bo to s pomočjo doc. dr. Mitje Benedičiča, spec. nevrokirurga na Kliničnem oddelku za nevrokirurgijo ljubljanskega UKC-ja, storila Darja Pograjc. Globoka možganska stimulacija je sicer pomembna metoda pri zdravljenju gibalnih motenj kot so Parkinsonova bolezen, distonija in esencialni tremor. Operacija, pri kateri v možgane vgradijo elektrode, ki z visokofrekvenčnim električnim tokom dražijo globoke možganske strukture in vplivajo na človeške gibalne sposobnosti, je bila v Sloveniji prvič opravljena leta 2008 v mariborskem UKC. Pred tremi leti pa so z njenim rednim izvajanjem začeli tudi v Ljubljani.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Možganska kap vsako leto prizadene približno 4500 Slovencev. Petina jih zaradi te bolezni umre, preostale pa čaka dolgotrajna rehabilitacija. Kako se na bolezen odzovejo možgani, s kakšnimi mehanizmi poskušajo obnoviti ali nadomestiti izgubljene funkcije ter kaj vpliva na to, da si popolnoma opomore le 10 % bolnikov - o vsem tem v četrtkovi jutranji oddaji Možgani na dlani. Ne preslišite ob 7:35 na Prvem!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov