Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsi vemo, da smo si ženske in moški različni - drugače razmišljamo, imamo drugačne lastnosti in na enako situacijo drugače odreagiramo. S tem so povezani tudi številni stereotipi. Koliko je v njih resnice in kaj je nevroznanost že dognala o razlikah med ženskimi in moškimi možgani, je s pomočjo prof. dr. Gine Rippon in prof. dr. Gregorja Majdiča raziskala Darja Pograjc. Več v četrtek ob 7.35 v oddaji Možgani na dlani na Prvem.
Ženske in moški smo si različni – drugače razmišljamo, imamo drugačne lastnosti in na enako situacijo drugače odreagiramo. S tem so povezani tudi nekateri stereotipi. Koliko je v njih resnice in kaj je nevroznanost že dognala v razlikah med ženskimi in moškimi možgani?
Razlike med moškimi in ženskimi možgani so vidne v velikosti debeline možganske skorje. Moški imajo v njej več možganskih celic, ženske več povezav med temi celicami, s čimer pa je funkcionalnost obeh pravzaprav enaka. Delov možganov, ki so se v raziskavah najpogosteje pokazali kot različni, je več, razloži prof. dr. Gregor Majdič z Medicinske fakultete v Mariboru in Veterinarske fakultete v Ljubljani.
Recimo hipokampus. To je področje, ki je v povezavi s spolnimi razlikami verjetno sedež prostorske orientacije, ki naj bi bila pri večini moških boljša kot pri večini žensk. Potem so razlike opisane pogosto v amigdali. To je del, kjer se nahajajo čustvovanja. Kar je spet razumljivo. Vemo, da moški in ženske drugače čustvujemo.
Med bolj otipljivimi spolnimi razlikami pri možganih je velikost. A s tem podatkom so v preteklosti precej manipulirali, pove Gina Rippon, prof. kognitivnega nevroslikanja z Univerze Aston v Birminghamu.
Moški možgani so dokazano 10% večji od ženskih. Ampak to zgolj zato, ker so tudi moški v povprečju 10% večji od žensk. Vedeti moramo, da je razlika v velikosti možganov sorazmerna z velikostjo telesa in ni odvisna od spola.
O tipično ženskih in tipično moških možganih moramo govoriti previdno, se strinja prof. dr. Majdič, ki ponazori: “So možgani vseh nas razporejeni po neki premici. Večina moških je na eni strani te črte, večina žensk na drugi strani. Vmes imamo presečno množico, kjer se nahajajo tako povsem normalni moški kot povsem normalne ženske. Ni to tako enoznačno, da lahko rečemo: To je moško, to je žensko.” Še več, zaradi spolnih stereotipov lahko moški in ženske res razvijemo različne sposobnosti. A vzorce lahko pretentamo.
Če ljudem, ki so slabši pri prostorskih nalogah, omogočimo določene izkušnje na tem področju – celo recimo z igranjem tetrisa – lahko v relativno kratkem času opazimo, da se spremeni strukturno delovanje možganov in izboljša sposobnost prostorske predstave.
Raziskave spolnih razlik pri možganih so pomembne zaradi srčno-žilnih obolenj in duševnih bolezni. Gre za obolenja, pri katerih se (glede na spol) kažejo različni simptomi. Tudi zato je prav, da moški ni več merilo za »normalnost«.
Dejansko se je veliko preveč pozornosti posvečalo moškemu. Raziskovalci nekako ne marajo žensk zato, ker pri moških je moški spolni hormon prisoten ves čas, pri ženskah pa se v času menstrualnega cikla spolni hormoni menjavajo in to potem zakomlicira zadeve.
Torej vedno enakopravni in enakovredni, a nikoli biološko enaki.
485 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Vsi vemo, da smo si ženske in moški različni - drugače razmišljamo, imamo drugačne lastnosti in na enako situacijo drugače odreagiramo. S tem so povezani tudi številni stereotipi. Koliko je v njih resnice in kaj je nevroznanost že dognala o razlikah med ženskimi in moškimi možgani, je s pomočjo prof. dr. Gine Rippon in prof. dr. Gregorja Majdiča raziskala Darja Pograjc. Več v četrtek ob 7.35 v oddaji Možgani na dlani na Prvem.
Ženske in moški smo si različni – drugače razmišljamo, imamo drugačne lastnosti in na enako situacijo drugače odreagiramo. S tem so povezani tudi nekateri stereotipi. Koliko je v njih resnice in kaj je nevroznanost že dognala v razlikah med ženskimi in moškimi možgani?
Razlike med moškimi in ženskimi možgani so vidne v velikosti debeline možganske skorje. Moški imajo v njej več možganskih celic, ženske več povezav med temi celicami, s čimer pa je funkcionalnost obeh pravzaprav enaka. Delov možganov, ki so se v raziskavah najpogosteje pokazali kot različni, je več, razloži prof. dr. Gregor Majdič z Medicinske fakultete v Mariboru in Veterinarske fakultete v Ljubljani.
Recimo hipokampus. To je področje, ki je v povezavi s spolnimi razlikami verjetno sedež prostorske orientacije, ki naj bi bila pri večini moških boljša kot pri večini žensk. Potem so razlike opisane pogosto v amigdali. To je del, kjer se nahajajo čustvovanja. Kar je spet razumljivo. Vemo, da moški in ženske drugače čustvujemo.
Med bolj otipljivimi spolnimi razlikami pri možganih je velikost. A s tem podatkom so v preteklosti precej manipulirali, pove Gina Rippon, prof. kognitivnega nevroslikanja z Univerze Aston v Birminghamu.
Moški možgani so dokazano 10% večji od ženskih. Ampak to zgolj zato, ker so tudi moški v povprečju 10% večji od žensk. Vedeti moramo, da je razlika v velikosti možganov sorazmerna z velikostjo telesa in ni odvisna od spola.
O tipično ženskih in tipično moških možganih moramo govoriti previdno, se strinja prof. dr. Majdič, ki ponazori: “So možgani vseh nas razporejeni po neki premici. Večina moških je na eni strani te črte, večina žensk na drugi strani. Vmes imamo presečno množico, kjer se nahajajo tako povsem normalni moški kot povsem normalne ženske. Ni to tako enoznačno, da lahko rečemo: To je moško, to je žensko.” Še več, zaradi spolnih stereotipov lahko moški in ženske res razvijemo različne sposobnosti. A vzorce lahko pretentamo.
Če ljudem, ki so slabši pri prostorskih nalogah, omogočimo določene izkušnje na tem področju – celo recimo z igranjem tetrisa – lahko v relativno kratkem času opazimo, da se spremeni strukturno delovanje možganov in izboljša sposobnost prostorske predstave.
Raziskave spolnih razlik pri možganih so pomembne zaradi srčno-žilnih obolenj in duševnih bolezni. Gre za obolenja, pri katerih se (glede na spol) kažejo različni simptomi. Tudi zato je prav, da moški ni več merilo za »normalnost«.
Dejansko se je veliko preveč pozornosti posvečalo moškemu. Raziskovalci nekako ne marajo žensk zato, ker pri moških je moški spolni hormon prisoten ves čas, pri ženskah pa se v času menstrualnega cikla spolni hormoni menjavajo in to potem zakomlicira zadeve.
Torej vedno enakopravni in enakovredni, a nikoli biološko enaki.
Si tudi vi ne predstavljate jutranje rutine brez skodelice kave? Kot nam je povedala prof. dr. Mojca Kržan, predstojnica Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo ljubljanske medicinske fakultete
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Plavanje skupaj s tropskimi ribicami, odkrivanje prostranih puščavskih planjav, vzpon na "vrh sveta" - takšne podobe si radi naslikamo v mislih, ko se pripravljamo na potovanje v oddaljene kraje. A kaj, ko nam zna prve dni na počitniški destinaciji skaliti t. i. jet lag oziroma bolezen časovnih pasov, zaradi katere slabo spimo, smo čez dan utrujeni in imamo na primer prebavne težave. Pojav jet laga bomo raziskali v četrtkovi jutranji oddaji Možgani na dlani. Ne preslišite ob 7:35 na Prvem!
Da so naše živčne celice majhna kompleksna elektrarna - stalno namreč proizvajajo električno aktivnost - smo v oddaji Možgani na dlani že povedali. Tokrat pa zavijamo v malce drugačno smer - ugotavljali bomo, kaj se v možganih dogaja, ko se srečata njihovo električno valovanje in elektrika zunanjega vira, kot sta recimo strela ali električni paralizator. Z nami bo prof. dr. Zvezdan Pirtošek, spec. nevrolog na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja na ljubljanski Nevrološki kliniki. Ne preslišite, na Prvem ob 7:35!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Tudi vi kdaj sanjarite? Vam misli uidejo na počitnice, v vaše najljubše kraje, k ljudem, v prihodnost, polno priložnosti in sreče? Je sanjarjenje vedno nekaj pozitivnega? Je lahko tudi škodljivo? Zakaj ne gre tako zlahka dajati ‘etiket’ na to naše sanjanje z odprtimi očmi in ali ima sanjarjenje pravzaprav res kaj skupnega s spanjem?
Pisanje na roko in branje sta pomembna kulturna dosežka človeka. Evolucijsko gledano nista stara, okoli pet, šest tisoč let, sta pa za človeka zelo pomembna. Pisati in brati se naučimo v zgodnjem otroštvu, a glede na to, da živimo v digitalni dobi, se stvari spreminjajo. Pisanje na roko izpodrivata tipkanje in drsanje po zaslonu. Več kot 40 ameriških zveznih držav je že sprejelo standard, da se učitelj sam odloči, ali otroke nauči pisati tudi pisane črke ali ne. Gre za korak s časom ali za opuščanje dejavnosti, ki je zelo pomembna za razvoj možganskih funkcij otroka? Tokrat svet nevronov raziskuje Špela Šebenik.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Za eholokacijo pri netopirjih ali delfinih ste najbrž že slišali, v tokratnem potepu med nevroni pa bomo raziskovali, koliko je že znanega o tej zmožnosti navigacije in zaznavanja prostorov s pomočjo poslušanja odmevov pri ljudeh? Gre za veščino, ki je zelo uporabna pri slepih osebah, saj si lahko na primer s klikajočimi zvoki iz ust ustvarijo sliko o prostoru. Mojca Delač je poklicala tri raziskovalce eholokacije iz Nemčije, Švedske in Velike Britanije. Veliko radovednosti in dobra mera zvokov, ki jih naši možgani torej lahko interpretirajo v sliko okolja, tudi če ga ne vidimo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Ob 8. februarju bodo rdeča nit radijskega jutra knjižnice, zato smo tudi v tokratni epizodi oddaje Možgani na dlani pokukali v našo »možgansko knjižnico«, kot bi lahko rekli spominu. Se spomnite kaj ste počeli včeraj? Mnogi boste najbrž prikimali. Kaj pa v četrtek pred štirinajstimi dnevi? Enim mesecem? Šestimi leti? Ja, marsikaj, kar se nam zgodi zbledi in utone v pozabo, obstaja pa tudi peščica posameznikov, pri katerih to ni tako in imajo izrazito dober avtobiografski spomin in se odlično spomnijo vsakega dneva življenja od določenega leta naprej. O tako imenovani hipertimeziji se je Mojca Delač pogovarjala z nevrologom prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom. So nevronska omrežja posameznikov s to sposobnostjo drugačna? Kaj imajo skupnega? In zakaj je pozabljanje včasih koristno?
Ozrite se okoli sebe. Kaj vidite? Naši možgani so sposobni vsak trenutek predelati ogromne količine informacij in marsikaj se nam zato zdi povsem samoumevno. Dokler deluje. Tudi na primer, da je klobuk-klobuk in glava-glava. Kaj pa mož, o katerem je pisal legendarni Oliver Sacks, ki je ženino glavo zamenjal za klobuk, pa je bilo z njegovim vidom vse vredu? O tako imenovanih agnozijah se je avtorica oddaje, Mojca Delač, pogovarjala z dr. Barbaro Starovasnik Žagavec, specialistko klinične psihologije z URI Soča.
Neveljaven email naslov