Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kdaj ste se nazadnje v hipu in brez razmisleka za nekaj odločili in kmalu ugotovili, da je bila odločitev prava? Da ste na primer kupili darilo za osebo, za katerega ste imeli občutek, da bo pravo, in je res bilo tako? Da ste zavili v drugo ulico kot sicer in tam dobili prosto parkirno mesto? Da ste razvozlali težko matematično enačbo ali prepoznali lažen nasmeh na obrazu človeka, s katerim ste se pogovarjali? Nekateri manjkrat, drugi večkrat sledijo svoji intuiciji, šestemu čutu, občutku v drobovju … Slovenci tudi radi rečemo, da nekaj čutimo na vodi, govorci angleščine pa “gut feeling”, a ne glede na to, s katerim delom telesa povezujemo intuicijo, se ta dogaja v možganih. Gre za vez med zavednim in nezavednim delom našega uma, pravi psiholog in nevroznanstvenik dr. Joel Pearson iz Avstralije, ki se na Univerzi New South Wales v Sydneyu ukvarja prav z raziskovanjem intuicije. Več o intuiciji in možganih v četrtek ob 7.35 na Prvem.
Vez med zavednim in nezavednim delom našega uma.
Kdaj ste se nazadnje v hipu in brez razmisleka za nekaj odločili in kmalu ugotovili, da je bila odločitev prava? Da ste na primer kupili darilo za osebo, za katerega ste imeli občutek, da bo pravo, in je res bilo tako? Da ste zavili v drugo ulico kot sicer in tam dobili prosto parkirno mesto? Da ste razvozlali težko matematično enačbo ali prepoznali lažen nasmeh na obrazu človeka, s katerim ste se pogovarjali? Nekateri manjkrat, drugi večkrat sledijo svoji intuiciji, šestemu čutu, občutku v drobovju … Slovenci tudi radi rečemo, da nekaj čutimo na vodi, govorci angleščine pa to imenujejo “gut feeling”, a ne glede na to, s katerim delom telesa povezujemo intuicijo, se ta dogaja v možganih.
Da se lahko človek pravilno odloča tudi brez racionalnega umevanja in analitične misli, so pisali že stari Grki, razlag in definicij intuicij je torej veliko, dr. Joel Pearson z Univerze New South Wales v Sydneyu poudarja tri ključne lastnosti tega fenomena:
“Ena izmed teh je hiter odziv: intuitiven odgovor, ko narediš nekaj zelo hitro. Potem nerazumsko: informacija, ki vpliva nate, je nezavedna, ni povezana z razumom, temveč gre bolj za občutek. Tretja lastnost pa je emotivnost: občutek pride v obliki čustvene ali telesne zaznave. V mislih imamo torej nezavedne informacije v naših možganih in telesu, s katerimi se lahko boljše odločamo.”
Ne nagon, temveč vez med zavednim in nezavednim delom našega uma
Pri intuiciji ne gre za nagon (ta je namreč nenaučen), temveč za vez med zavednim in nezavednim delom našega uma. Da nezavedno vpliva na naše zavestne odločitve, da torej intuicija obstaja, je v svoji raziskavi pokazal dr. Joel Pearson. V njej so morali ljudje povedati, v katero smer se premikajo pike na ekranu, medtem ko so istočasno dobivali impulze podob s pozitivnimi in negativnimi liki, seveda v obliki, ki je niso mogli zavestno dojeti. Izkazalo se je, da se tisti, ki so istočasno prejemali nezavedne čustvene dražljaje, odločajo hitreje in bolj pravilno.
“Pokazali smo, da lahko ljudje pri svojih zavestnih odločitvah uporabijo tudi nezavedne informacije. Pri nas je šlo za čustvene informacije: ljudi smo izpostavili čustvenim vizualnim podobam, ki se jih niso zavedali, so pa ta čustva prišla v njihove možgane. Tako lahko potem merimo, kako to vpliva na odločanje, na pravilnost, odločnost in hitrost odločitev. Pokazali smo, da obstoj nezavednih občutij vpliva na vedenje. In ljudje sploh niso vedeli, da se to dogaja.”
V vaših možganih je vedno veliko informacij, ki se jih ne zavedamo, pa vseeno vplivajo na nas.
“Poskusi so pokazali, da lahko ljudje premaknejo roko, da lahko naredijo fizični gib proti nezavedni informaciji. In to zelo natančno in kljub temu, da je ne vidijo. Tisto, kar gledajo, je skrito, tega ne morejo videti, pa se vseeno stegnejo in to zagrabijo. Raziskave so torej pokazale, da sta dejavnost ali gibanje telesa, odvisna od različnih tipov informacij, ne le od vizualne percepcije in tega, kako vidimo svet. Način, kako občutimo neko informacijo v naših možganih, ima različne kriterije in dostop do drugačnih informacij kot pa normalna, vsakodnevna zavestna percepcija. Še z drugimi besedami: pri intuiciji lahko občutimo informacijo, ki se je ne zavedamo.”
Intuicija je predmet številnih raziskav
Intuitivno odločanje je zadnja leta predmet številnih raziskav. Nekatere se osredotočajo na aktivnosti v možganih, druge na točnost impulzivnega odločanja. Na univerzi v Amsterdamu so že pred 11 leti prišli do rezultatov, da je bila le četrtina kupcev avtomobilov, ki so imeli veliko časa, da so preučili vse njegove podrobnosti in lastnosti, kasneje zadovoljna z nakupom. Tisti, ki so avto kupili na hitro, impulzivno, pa v 60 odstotkih.
Japonski strokovnjaki pa so s pomočjo magnetne resonance ugotovili, da se je pri profesionalnih igralcih igre shogi, japonskega šaha, (bolj kot pri ostalih) ob prikazu slik igralne plošče aktiviral del možganske skorje, t. i. precuneus v temenskem režnju. Ko so se v drugem preizkusu morali v hipu odločiti za potezo, s katero bi premagali nasprotnika, pa se je aktiviral še drug del: repato jedro, del bazalnih ganglijev, ki so zadolženi za učenje, izvajanje navade in avtomatičnih vedenj. Razlaga znanstvenikov iz možganskega znanstvenega inštituta RIKEN je sledeča: skorja je zadolžena za zavestno zaznavanje in razumsko analizo dane situacije, repato jedro, s katerim so povezali intuicijo, pa je predel, kjer domuje visoko in utrjeno specializirano znanje, s pomočjo katerega lahko /zaradi povezav med obema predeloma/ hitro pridemo do pravega odgovora brez zavestne misli.
V možganih ni enega predela za intuicijo
Dr. Joel Pearson pravi, da ni enega predela v možganih, ki bi bil zadolžen za intuicijo:
Nekateri pisci intuicijo povezujejo z desno možgansko hemisfero in s sistemom 1, torej hitrim, instiktivnim, nezavednim, limbičnim in plazilskim, torej zelo starim delom možganov, ki nam je služil v preteklosti v času številnih nevarnosti. V nasprotju s sistemom 2, ki je počasnejši, bolj analitičen in zavesten. Naš sogovornik pa svari pred poenostavljenimi razlagami možganskih procesov med intuitivnim odločanjem.
Kljub temu, da znanstvenega znanja o intuiciji še ni veliko, to po besedah dr. Joela Pearsona ne izpodbija obstoja same intuicije.
“Intuicija obstaja, nanjo ne smemo gledati kot na neko parapsihološko, novodobno ali neumno stvar. Vse, kar je, je to, da nam na različne načine omogoča izkoristiti nezavedne informacije iz naših možganov. O tem že imamo znanstveno razumevanje, zdaj pa se lahko osredotočimo tudi na to, kako jo povečati, kako jo nadzorovati, zakaj so nekateri v tem dobri, drugi ne …”
Če za konec pogledamo še iz medicinskega vidika, dokaza o kakšnem dodatnem, šestem čutu ni. So pa, kot opozarja nevrolog dr. Blaž Koritnik, možgani interpret, ki nenehno ne le sprejema informacije od zunaj (in znotraj), temveč jih tudi interpretira:
485 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Kdaj ste se nazadnje v hipu in brez razmisleka za nekaj odločili in kmalu ugotovili, da je bila odločitev prava? Da ste na primer kupili darilo za osebo, za katerega ste imeli občutek, da bo pravo, in je res bilo tako? Da ste zavili v drugo ulico kot sicer in tam dobili prosto parkirno mesto? Da ste razvozlali težko matematično enačbo ali prepoznali lažen nasmeh na obrazu človeka, s katerim ste se pogovarjali? Nekateri manjkrat, drugi večkrat sledijo svoji intuiciji, šestemu čutu, občutku v drobovju … Slovenci tudi radi rečemo, da nekaj čutimo na vodi, govorci angleščine pa “gut feeling”, a ne glede na to, s katerim delom telesa povezujemo intuicijo, se ta dogaja v možganih. Gre za vez med zavednim in nezavednim delom našega uma, pravi psiholog in nevroznanstvenik dr. Joel Pearson iz Avstralije, ki se na Univerzi New South Wales v Sydneyu ukvarja prav z raziskovanjem intuicije. Več o intuiciji in možganih v četrtek ob 7.35 na Prvem.
Vez med zavednim in nezavednim delom našega uma.
Kdaj ste se nazadnje v hipu in brez razmisleka za nekaj odločili in kmalu ugotovili, da je bila odločitev prava? Da ste na primer kupili darilo za osebo, za katerega ste imeli občutek, da bo pravo, in je res bilo tako? Da ste zavili v drugo ulico kot sicer in tam dobili prosto parkirno mesto? Da ste razvozlali težko matematično enačbo ali prepoznali lažen nasmeh na obrazu človeka, s katerim ste se pogovarjali? Nekateri manjkrat, drugi večkrat sledijo svoji intuiciji, šestemu čutu, občutku v drobovju … Slovenci tudi radi rečemo, da nekaj čutimo na vodi, govorci angleščine pa to imenujejo “gut feeling”, a ne glede na to, s katerim delom telesa povezujemo intuicijo, se ta dogaja v možganih.
Da se lahko človek pravilno odloča tudi brez racionalnega umevanja in analitične misli, so pisali že stari Grki, razlag in definicij intuicij je torej veliko, dr. Joel Pearson z Univerze New South Wales v Sydneyu poudarja tri ključne lastnosti tega fenomena:
“Ena izmed teh je hiter odziv: intuitiven odgovor, ko narediš nekaj zelo hitro. Potem nerazumsko: informacija, ki vpliva nate, je nezavedna, ni povezana z razumom, temveč gre bolj za občutek. Tretja lastnost pa je emotivnost: občutek pride v obliki čustvene ali telesne zaznave. V mislih imamo torej nezavedne informacije v naših možganih in telesu, s katerimi se lahko boljše odločamo.”
Ne nagon, temveč vez med zavednim in nezavednim delom našega uma
Pri intuiciji ne gre za nagon (ta je namreč nenaučen), temveč za vez med zavednim in nezavednim delom našega uma. Da nezavedno vpliva na naše zavestne odločitve, da torej intuicija obstaja, je v svoji raziskavi pokazal dr. Joel Pearson. V njej so morali ljudje povedati, v katero smer se premikajo pike na ekranu, medtem ko so istočasno dobivali impulze podob s pozitivnimi in negativnimi liki, seveda v obliki, ki je niso mogli zavestno dojeti. Izkazalo se je, da se tisti, ki so istočasno prejemali nezavedne čustvene dražljaje, odločajo hitreje in bolj pravilno.
“Pokazali smo, da lahko ljudje pri svojih zavestnih odločitvah uporabijo tudi nezavedne informacije. Pri nas je šlo za čustvene informacije: ljudi smo izpostavili čustvenim vizualnim podobam, ki se jih niso zavedali, so pa ta čustva prišla v njihove možgane. Tako lahko potem merimo, kako to vpliva na odločanje, na pravilnost, odločnost in hitrost odločitev. Pokazali smo, da obstoj nezavednih občutij vpliva na vedenje. In ljudje sploh niso vedeli, da se to dogaja.”
V vaših možganih je vedno veliko informacij, ki se jih ne zavedamo, pa vseeno vplivajo na nas.
“Poskusi so pokazali, da lahko ljudje premaknejo roko, da lahko naredijo fizični gib proti nezavedni informaciji. In to zelo natančno in kljub temu, da je ne vidijo. Tisto, kar gledajo, je skrito, tega ne morejo videti, pa se vseeno stegnejo in to zagrabijo. Raziskave so torej pokazale, da sta dejavnost ali gibanje telesa, odvisna od različnih tipov informacij, ne le od vizualne percepcije in tega, kako vidimo svet. Način, kako občutimo neko informacijo v naših možganih, ima različne kriterije in dostop do drugačnih informacij kot pa normalna, vsakodnevna zavestna percepcija. Še z drugimi besedami: pri intuiciji lahko občutimo informacijo, ki se je ne zavedamo.”
Intuicija je predmet številnih raziskav
Intuitivno odločanje je zadnja leta predmet številnih raziskav. Nekatere se osredotočajo na aktivnosti v možganih, druge na točnost impulzivnega odločanja. Na univerzi v Amsterdamu so že pred 11 leti prišli do rezultatov, da je bila le četrtina kupcev avtomobilov, ki so imeli veliko časa, da so preučili vse njegove podrobnosti in lastnosti, kasneje zadovoljna z nakupom. Tisti, ki so avto kupili na hitro, impulzivno, pa v 60 odstotkih.
Japonski strokovnjaki pa so s pomočjo magnetne resonance ugotovili, da se je pri profesionalnih igralcih igre shogi, japonskega šaha, (bolj kot pri ostalih) ob prikazu slik igralne plošče aktiviral del možganske skorje, t. i. precuneus v temenskem režnju. Ko so se v drugem preizkusu morali v hipu odločiti za potezo, s katero bi premagali nasprotnika, pa se je aktiviral še drug del: repato jedro, del bazalnih ganglijev, ki so zadolženi za učenje, izvajanje navade in avtomatičnih vedenj. Razlaga znanstvenikov iz možganskega znanstvenega inštituta RIKEN je sledeča: skorja je zadolžena za zavestno zaznavanje in razumsko analizo dane situacije, repato jedro, s katerim so povezali intuicijo, pa je predel, kjer domuje visoko in utrjeno specializirano znanje, s pomočjo katerega lahko /zaradi povezav med obema predeloma/ hitro pridemo do pravega odgovora brez zavestne misli.
V možganih ni enega predela za intuicijo
Dr. Joel Pearson pravi, da ni enega predela v možganih, ki bi bil zadolžen za intuicijo:
Nekateri pisci intuicijo povezujejo z desno možgansko hemisfero in s sistemom 1, torej hitrim, instiktivnim, nezavednim, limbičnim in plazilskim, torej zelo starim delom možganov, ki nam je služil v preteklosti v času številnih nevarnosti. V nasprotju s sistemom 2, ki je počasnejši, bolj analitičen in zavesten. Naš sogovornik pa svari pred poenostavljenimi razlagami možganskih procesov med intuitivnim odločanjem.
Kljub temu, da znanstvenega znanja o intuiciji še ni veliko, to po besedah dr. Joela Pearsona ne izpodbija obstoja same intuicije.
“Intuicija obstaja, nanjo ne smemo gledati kot na neko parapsihološko, novodobno ali neumno stvar. Vse, kar je, je to, da nam na različne načine omogoča izkoristiti nezavedne informacije iz naših možganov. O tem že imamo znanstveno razumevanje, zdaj pa se lahko osredotočimo tudi na to, kako jo povečati, kako jo nadzorovati, zakaj so nekateri v tem dobri, drugi ne …”
Če za konec pogledamo še iz medicinskega vidika, dokaza o kakšnem dodatnem, šestem čutu ni. So pa, kot opozarja nevrolog dr. Blaž Koritnik, možgani interpret, ki nenehno ne le sprejema informacije od zunaj (in znotraj), temveč jih tudi interpretira:
V praznično- počitniškem tednu, ko mnogi ustvarjate prekrasne nove spomine, brskamo po zakladnici epizod. Se spomnite kaj ste počeli včeraj? Mnogi boste najbrž prikimali. Kaj pa v četrtek pred štirinajstimi dnevi? Enim mesecem? Šestimi leti? Ja, marsikaj, kar se nam zgodi zbledi in utone v pozabo, obstaja pa tudi peščica posameznikov, pri katerih to ni tako in imajo izrazito dober avtobiografski spomin in se odlično spomnijo vsakega dneva življenja od določenega leta naprej. So nevronska omrežja posameznikov s to sposobnostjo drugačna? Kaj imajo skupnega? In zakaj je pozabljanje včasih koristno?O tako imenovani hipertimeziji se je Mojca Delač pogovarjala z nevrologom prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom.
Prof. Dr. Eling de Bruin ima za sabo zanimivo raziskovalno pot. Najprej se je izšolal za fizioterapevta in se nato, ko je že opravljal to delo, odločil, da ga lokomotorni sistem tako zanima, da si želi nadaljnjega študija na tem področju. Pot ga je zato vodila do raziskovanja človeškega gibanja in Švice, kjer je na tem področju razvil akademsko kariero, deluje namreč na sloviti univerzi ETH v Zürichu in na Institutu Karolinska na Švedskem. Raziskovalno se zlasti ukvarja s preprečevanjem padcev pri starejših, telesni strukturi in razvoju telesnih senzorjev. Pripravlja: Mojca Delač.
Vesna van Midden je mlada raziskovalka na nevrološki kliniki v Ljubljani, na kateri bo kmalu začela tudi specializacijo. V novi epizodi Možganov na dlani bomo dobili vpogled v njeno raziskovanje učinkov neinvazivne elektrostimulacije vagusa, to je 10. možganski živec, ki ga morda poznate tudi kot potepuški živec ali klateža, pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo. Kakšni so rezultati? Kaj to obeta? In kateri bodo naslednji koraki? Veliko vprašanj za radovedne možgane, nanje bo odgovorila Vesna van Midden v pogovoru z Mojco Delač v novi epizodi Možganov na dlani! Avtor: Mojca Delač
Kako ste kaj s tujimi jeziki? Danes jih bomo primešali v zakladnico znanja o njih in možganih, kajti pred časom nam je pisala poslušalka Manca, ki jo zanima: " V čem tiči razlog, da je naše bralno razumevanje tujega jezika veliko večje od zmožnosti govorjenja - ne nujno, vendar pa se to rado zgodi?" Zavihamo nevrone in na iskanje odgovorov. Za to pa zavijamo v Leipzig, na inštitut Maxa Plancka za kognitivne in možganske znanosti, kjer deluje dr. Alfred Anwander, ki pravi, da so jeziki nekaj najčudovitejšega, kar zmorejo naši možgani. Pripravila: Mojca Delač.
Tokrat bomo znova zapluli na področje nevrodegenerativnih bolezni in predstavili zanimivo raziskavo, ki jo je opravila ekipa nevroznanstvenikom, na čelu z dr. Matejem Perovnikom, mladim zdravnikom, specializantom nevrologije, ki se nam bo pridružil v naslednjih minutah. Raziskava, o kateri bomo govorili, je bila pred letom dni objavljena v ugledni znanstveni reviji Alzheimers& Dementia. Pripravlja: Mojca Delač.
Kakšen zanimiv mesec je za nami! Teden možganov je letos postregel s temo možganov in spolnosti in štirim marčnim epizodam, ki smo jim nadeli ime Ščegetanja, smo se tradicionalno pridružili tudi v Možganih na dlani. To je vselej priložnost za povezovanje v ustvarjalna omrežja in to se mi, ker o omrežjih govorimo, zdi še posebno lepo. Tokrat pa nas bo pobožala naša koža. No, pravzaprav – mi bomo pobožali njo! Oddajo pripravlja Mojca Delač.
V tretji epizodi marčevske serije Ščegetanja raziskujemo, kaj se dogaja v naših možganih, ko se pojavi spolna želja. Ker pa je to kompleksen koncept, ki ga seveda ne moremo stlačiti v predalčke, skušamo nanj pogledati z več vidikov. Zanimalo nas je tudi, kako občutek poželenja opišejo obiskovalci letošnjega Tedna možganov. Vabljeni k poslušanju!
Ob Tednu možganov, ki je letos posvečen spolnosti, raziskujemo odvisnost od pornografije, kakšni so simptomi, kaj se dogaja v naših možganih, zakaj je lahko izpostavljenost otrok in mladostnikov pornografiji problematična in kakšne dodatne nevarnosti je prinesel razmah sodobnih tehnologij. V skupni epizodi z oddajo Možgani na dlani na Prvem tudi o pozitivnih plateh rabe pornografije.
Pomen možganov in spolnosti so prepoznali v Tednu možganov, ki se te dni odvija pod sloganom »Greva na samo«. No, mi pa nikakor ne bomo sami, se pa bomo pogovarjali o pomembnih temah, s katerimi se bržkone res prvič srečamo v intimi. V posebni skupni epizodi Možganov na dlani in Frekvence X Luka Hvalc in Mojca Delač raziskujeta (mlade) možgane in zasvojenost s pornografijo.
Marec je vsekakor najbolj možganski mesec, če sklepamo po tem, da se marsikje po svetu odvija Teden možganov, seveda tudi pri nas. In tudi letos smo v Možganih na dlani zraven! V prvi epizodi serije se nam pridruži prof. dr. Mojca Kržan, ki bo s farmakološkega vidika pokomentirala nedavno objavljene izsledke raziskave o povezavi med zdravilom za erektilno disfunkcijo in tveganjem za razvoj Alzheimerjeve bolezni. Pripravlja: Mojca Delač.
V Možgani na dlani znova dobrodošli v plezalni steni. še zadnja, tretja epizoda mini serije o plezanju je pred nami. V prvi smo se z Mino Markovič in prof. dr. Borutom Škodlarjem pogovarjali o duševnem zdravju in psiholoških vidikih plezanja, v drugi sta Ahac Istenič in prof. dr. Uroš Marušič pod drobnogled vzela kineziologijo plezanja in nevrobiologijo tega gibanja.Tokrat pa gremo iz dvoran in sten nižjih nadmorskih višin precej višje, tja, kjer je oskrbe s kisikom manj, kot so jo naši možgani sicer vajeni. Dr. Tadej Debevec je raziskovalec, športnik, profesor športne vzgoje, gorski vodnik, inštruktor alpinizma, gorski reševalec, pa še kaj in dela zelo zanimive raziskave. Vabljeni, da se nama pridružite v Možganih na dlani! Pripravlja: Mojca Delač.
V tokratni epizodi Možganov na dlani spet potujemo v plezalno steno. Ste tudi vi kot otroci veliko plezali naokoli, recimo po drevesih, pohištvu in podobno? Prof. dr. Uroš Marušič z Inštituta za kineziološke raziskave v Kopru pravi, da se ta kompleksni elementarni gibalni vzorec ne pojavlja in spodbuja več tako pogosto, kot včasih, za naše možgane in telo pa je pomemben. Tudi, če želimo nabrati nekaj pomembne "rezerve" za starost. Vse bolj poglobljen pogled razvoj nevroznanosti ponuja tudi v področje rehabilitacije (športnih) plezalcev, s katero se ukvarja kineziolog Ahac Istenič. Oba sta bila gosta Mojce Delač.
"Plezanje zasede veliko kognitivnega prostora," pripoveduje Mina Markovič, ena naših najuspešnejših športnih plezalk, ki jo zanimajo tudi možgani in psihologija. Nič čudnega torej, da se je po končani karieri vrhunske športnice posvetila študiju biopsihologije. Še vedno pa tudi pleza. V tem športu vidi veliko vzporednic z življenjem, naše možgane pa bo med drugim odpeljala tudi v plezalno smer zahtevnosti 9a in jih soočila s strahom pred višino in padci. Na Enoti za psihoterapijo Psihiatrične klinike UKC Ljubljana smo pri prof. dr. Borutu Škodlarju preverili, kako učinkovita je lahko balvanska oz. plezalna terapija pri zdravljenju depresije. Pripravlja Mojca Delač.
V zadnji epizodi sklopa predvajanja nagrajenih literarnih prispevkov na natečaju Od solz do smeha z demenco, bomo slišali pesem Alferije Bržan. dr. Zdenka Čebašek Travnik jo bo opremila s strokovnimi komenatarji in mislimo o pomenu literarnega ustvarjanja, ko se naših življenj dotakne demenca.
Bi znali v umetniških delih najti možgane ali zgodbe o njih? Na kulturni praznik bomo v Možganih na dlani pokukali v svet ustvarjanja - likovnega, kiparskega in literarnega. Nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek je izbral šest del, ki po njegovem mnenju zgovorno pričajo ne le o umetnikovi izraznosti, pač pa se v njih skrivajo tudi možgani, bodisi čisto anatomsko ali pa v konceptih, ki so se v določenem ustvarjalnem obdobju izoblikovali. Pripravlja Mojca Delač. MICHELANGELO: Stvarjenje Adama (Sikstinska kapela) https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Slika:Michelangelo,_Creation_of_Adam_04.jpg DALI: Vztrajnost spomina https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Slika:The_Persistence_of_Memory.jpg RODIN: Mislec https://en.wikipedia.org/wiki/The_Thinker#/media/File:Mus%C3%A9e_Rodin_1.jpg BERNINI: Zamaknjenje svete Terezije https://sl.wikipedia.org/wiki/Zamaknjenje_svete_Terezije#/media/Slika:Ecstasy_of_Saint_Teresa_September_2015-2a.jpg KAFKA: Preobrazba BAUBY: Skafander in metulj
Predvajamo najboljše zgodbe z natečaja Znanosti na cesti - Od solz do smeha z demenco. Tokrat je na sporedu zgodba Dragice Vuga: Življenje v drugi dimenziji. Bere: Mateja Perpar. Ob poslušanju zgodbe se Mojca Delač z dr. Zdenko Čebašek Travnik pogovarja o temah in izkušnjah z demenco, ki jih zgodba odpira.
Začenjamo mesec, v katerem se bomo veliko ozirali v olimpijsko preteklost (če se vaši možgani spomnijo leta 1984, veste, zakaj). No, mi pa bomo pokukali tudi v olimpijsko prihodnost. V Pariz. Prof. Paul Wylleman je profesor na Vrije Universiteit v Bruslju, kjer med drugim predava športno psihologijo, mentalni trening in podporne storitve v športni karieri. Predava, piše članke in knjige. Na mednarodnem nivoju je bivši predsednik Evropskega združenja za športno psihologijo in ustanovitelj Evropskega foruma za uporabno športno psihologijo, ki povezuje dejavnosti športne psihologije na področju vrhunskega in olimpijskega športa. Na olimpijskih igrah v Parizu bo v ekipi Belgije tudi pristojen za dobrobit športnikov. Pripravlja: Mojca Delač.
Ob četrtkovih večerih bomo do vključno 8. februarja na Prvem predvajali nagrajene zgodbe literarnega natečaja Znanosti na cesti: Od solz do smeha z demenco. Če imate tudi vi izkušnjo s to boleznijo, ki ste jo prenesli v črtico, esej, pesem ali kratko zgodbo, jo pošljite na info@znc.si in morda bo kmalu ujeta tudi med platnice. Čez teden dni pa znova vabljeni v svet besed, ki jih na papir življenja napiše demenca. Vse predvajane zgodbe lahko najdete na spletni strani Prvega in v podkastu oddaje Možgani na dlani. Tokrat predstavljamo zgodbo Dragana Mitića: Brez odvečnih besed. Bere Mateja Perpar.
»Nesreča nikoli ne počiva«, pravi slovenski pregovor. K sreči pa obstajajo ljudje, ki, ko se zgodi, tudi ne počivajo, ampak pomagajo. Gasilci, potapljači, jamarji, kinologi, gorski reševalci, psihologi. Danes se bomo o možganih, ki so soočeni z zelo stresnimi trenutki, nepredvidljivimi okoliščinami in včasih tudi šokantnimi prizori, pogovarjali s psihologinjo in psihoterapevtko ter vodjo enote za psihološko pomoč v sistemu Civilne zaščite Barbaro Čibej Žagar.
Predvajamo najboljše zgodbe z natečaja Znanosti na cesti - Od solz do smeha z demenco.Tokrat poslušamo prvonagrajeno zgodbo Eda Krniča: Vzporedna cesta. Bere Matej Rus. Ob poslušanju zgodbe se Mojca Delač z dr. Zdenko Čebašek Travnik pogovarja o temah in izkušnjah z demenco, ki jih zgodba odpira.
Neveljaven email naslov