Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kdaj ste se nazadnje v hipu in brez razmisleka za nekaj odločili in kmalu ugotovili, da je bila odločitev prava? Da ste na primer kupili darilo za osebo, za katerega ste imeli občutek, da bo pravo, in je res bilo tako? Da ste zavili v drugo ulico kot sicer in tam dobili prosto parkirno mesto? Da ste razvozlali težko matematično enačbo ali prepoznali lažen nasmeh na obrazu človeka, s katerim ste se pogovarjali? Nekateri manjkrat, drugi večkrat sledijo svoji intuiciji, šestemu čutu, občutku v drobovju … Slovenci tudi radi rečemo, da nekaj čutimo na vodi, govorci angleščine pa “gut feeling”, a ne glede na to, s katerim delom telesa povezujemo intuicijo, se ta dogaja v možganih. Gre za vez med zavednim in nezavednim delom našega uma, pravi psiholog in nevroznanstvenik dr. Joel Pearson iz Avstralije, ki se na Univerzi New South Wales v Sydneyu ukvarja prav z raziskovanjem intuicije. Več o intuiciji in možganih v četrtek ob 7.35 na Prvem.
Vez med zavednim in nezavednim delom našega uma.
Kdaj ste se nazadnje v hipu in brez razmisleka za nekaj odločili in kmalu ugotovili, da je bila odločitev prava? Da ste na primer kupili darilo za osebo, za katerega ste imeli občutek, da bo pravo, in je res bilo tako? Da ste zavili v drugo ulico kot sicer in tam dobili prosto parkirno mesto? Da ste razvozlali težko matematično enačbo ali prepoznali lažen nasmeh na obrazu človeka, s katerim ste se pogovarjali? Nekateri manjkrat, drugi večkrat sledijo svoji intuiciji, šestemu čutu, občutku v drobovju … Slovenci tudi radi rečemo, da nekaj čutimo na vodi, govorci angleščine pa to imenujejo “gut feeling”, a ne glede na to, s katerim delom telesa povezujemo intuicijo, se ta dogaja v možganih.
Da se lahko človek pravilno odloča tudi brez racionalnega umevanja in analitične misli, so pisali že stari Grki, razlag in definicij intuicij je torej veliko, dr. Joel Pearson z Univerze New South Wales v Sydneyu poudarja tri ključne lastnosti tega fenomena:
“Ena izmed teh je hiter odziv: intuitiven odgovor, ko narediš nekaj zelo hitro. Potem nerazumsko: informacija, ki vpliva nate, je nezavedna, ni povezana z razumom, temveč gre bolj za občutek. Tretja lastnost pa je emotivnost: občutek pride v obliki čustvene ali telesne zaznave. V mislih imamo torej nezavedne informacije v naših možganih in telesu, s katerimi se lahko boljše odločamo.”
Ne nagon, temveč vez med zavednim in nezavednim delom našega uma
Pri intuiciji ne gre za nagon (ta je namreč nenaučen), temveč za vez med zavednim in nezavednim delom našega uma. Da nezavedno vpliva na naše zavestne odločitve, da torej intuicija obstaja, je v svoji raziskavi pokazal dr. Joel Pearson. V njej so morali ljudje povedati, v katero smer se premikajo pike na ekranu, medtem ko so istočasno dobivali impulze podob s pozitivnimi in negativnimi liki, seveda v obliki, ki je niso mogli zavestno dojeti. Izkazalo se je, da se tisti, ki so istočasno prejemali nezavedne čustvene dražljaje, odločajo hitreje in bolj pravilno.
“Pokazali smo, da lahko ljudje pri svojih zavestnih odločitvah uporabijo tudi nezavedne informacije. Pri nas je šlo za čustvene informacije: ljudi smo izpostavili čustvenim vizualnim podobam, ki se jih niso zavedali, so pa ta čustva prišla v njihove možgane. Tako lahko potem merimo, kako to vpliva na odločanje, na pravilnost, odločnost in hitrost odločitev. Pokazali smo, da obstoj nezavednih občutij vpliva na vedenje. In ljudje sploh niso vedeli, da se to dogaja.”
V vaših možganih je vedno veliko informacij, ki se jih ne zavedamo, pa vseeno vplivajo na nas.
“Poskusi so pokazali, da lahko ljudje premaknejo roko, da lahko naredijo fizični gib proti nezavedni informaciji. In to zelo natančno in kljub temu, da je ne vidijo. Tisto, kar gledajo, je skrito, tega ne morejo videti, pa se vseeno stegnejo in to zagrabijo. Raziskave so torej pokazale, da sta dejavnost ali gibanje telesa, odvisna od različnih tipov informacij, ne le od vizualne percepcije in tega, kako vidimo svet. Način, kako občutimo neko informacijo v naših možganih, ima različne kriterije in dostop do drugačnih informacij kot pa normalna, vsakodnevna zavestna percepcija. Še z drugimi besedami: pri intuiciji lahko občutimo informacijo, ki se je ne zavedamo.”
Intuicija je predmet številnih raziskav
Intuitivno odločanje je zadnja leta predmet številnih raziskav. Nekatere se osredotočajo na aktivnosti v možganih, druge na točnost impulzivnega odločanja. Na univerzi v Amsterdamu so že pred 11 leti prišli do rezultatov, da je bila le četrtina kupcev avtomobilov, ki so imeli veliko časa, da so preučili vse njegove podrobnosti in lastnosti, kasneje zadovoljna z nakupom. Tisti, ki so avto kupili na hitro, impulzivno, pa v 60 odstotkih.
Japonski strokovnjaki pa so s pomočjo magnetne resonance ugotovili, da se je pri profesionalnih igralcih igre shogi, japonskega šaha, (bolj kot pri ostalih) ob prikazu slik igralne plošče aktiviral del možganske skorje, t. i. precuneus v temenskem režnju. Ko so se v drugem preizkusu morali v hipu odločiti za potezo, s katero bi premagali nasprotnika, pa se je aktiviral še drug del: repato jedro, del bazalnih ganglijev, ki so zadolženi za učenje, izvajanje navade in avtomatičnih vedenj. Razlaga znanstvenikov iz možganskega znanstvenega inštituta RIKEN je sledeča: skorja je zadolžena za zavestno zaznavanje in razumsko analizo dane situacije, repato jedro, s katerim so povezali intuicijo, pa je predel, kjer domuje visoko in utrjeno specializirano znanje, s pomočjo katerega lahko /zaradi povezav med obema predeloma/ hitro pridemo do pravega odgovora brez zavestne misli.
V možganih ni enega predela za intuicijo
Dr. Joel Pearson pravi, da ni enega predela v možganih, ki bi bil zadolžen za intuicijo:
Nekateri pisci intuicijo povezujejo z desno možgansko hemisfero in s sistemom 1, torej hitrim, instiktivnim, nezavednim, limbičnim in plazilskim, torej zelo starim delom možganov, ki nam je služil v preteklosti v času številnih nevarnosti. V nasprotju s sistemom 2, ki je počasnejši, bolj analitičen in zavesten. Naš sogovornik pa svari pred poenostavljenimi razlagami možganskih procesov med intuitivnim odločanjem.
Kljub temu, da znanstvenega znanja o intuiciji še ni veliko, to po besedah dr. Joela Pearsona ne izpodbija obstoja same intuicije.
“Intuicija obstaja, nanjo ne smemo gledati kot na neko parapsihološko, novodobno ali neumno stvar. Vse, kar je, je to, da nam na različne načine omogoča izkoristiti nezavedne informacije iz naših možganov. O tem že imamo znanstveno razumevanje, zdaj pa se lahko osredotočimo tudi na to, kako jo povečati, kako jo nadzorovati, zakaj so nekateri v tem dobri, drugi ne …”
Če za konec pogledamo še iz medicinskega vidika, dokaza o kakšnem dodatnem, šestem čutu ni. So pa, kot opozarja nevrolog dr. Blaž Koritnik, možgani interpret, ki nenehno ne le sprejema informacije od zunaj (in znotraj), temveč jih tudi interpretira:
485 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Kdaj ste se nazadnje v hipu in brez razmisleka za nekaj odločili in kmalu ugotovili, da je bila odločitev prava? Da ste na primer kupili darilo za osebo, za katerega ste imeli občutek, da bo pravo, in je res bilo tako? Da ste zavili v drugo ulico kot sicer in tam dobili prosto parkirno mesto? Da ste razvozlali težko matematično enačbo ali prepoznali lažen nasmeh na obrazu človeka, s katerim ste se pogovarjali? Nekateri manjkrat, drugi večkrat sledijo svoji intuiciji, šestemu čutu, občutku v drobovju … Slovenci tudi radi rečemo, da nekaj čutimo na vodi, govorci angleščine pa “gut feeling”, a ne glede na to, s katerim delom telesa povezujemo intuicijo, se ta dogaja v možganih. Gre za vez med zavednim in nezavednim delom našega uma, pravi psiholog in nevroznanstvenik dr. Joel Pearson iz Avstralije, ki se na Univerzi New South Wales v Sydneyu ukvarja prav z raziskovanjem intuicije. Več o intuiciji in možganih v četrtek ob 7.35 na Prvem.
Vez med zavednim in nezavednim delom našega uma.
Kdaj ste se nazadnje v hipu in brez razmisleka za nekaj odločili in kmalu ugotovili, da je bila odločitev prava? Da ste na primer kupili darilo za osebo, za katerega ste imeli občutek, da bo pravo, in je res bilo tako? Da ste zavili v drugo ulico kot sicer in tam dobili prosto parkirno mesto? Da ste razvozlali težko matematično enačbo ali prepoznali lažen nasmeh na obrazu človeka, s katerim ste se pogovarjali? Nekateri manjkrat, drugi večkrat sledijo svoji intuiciji, šestemu čutu, občutku v drobovju … Slovenci tudi radi rečemo, da nekaj čutimo na vodi, govorci angleščine pa to imenujejo “gut feeling”, a ne glede na to, s katerim delom telesa povezujemo intuicijo, se ta dogaja v možganih.
Da se lahko človek pravilno odloča tudi brez racionalnega umevanja in analitične misli, so pisali že stari Grki, razlag in definicij intuicij je torej veliko, dr. Joel Pearson z Univerze New South Wales v Sydneyu poudarja tri ključne lastnosti tega fenomena:
“Ena izmed teh je hiter odziv: intuitiven odgovor, ko narediš nekaj zelo hitro. Potem nerazumsko: informacija, ki vpliva nate, je nezavedna, ni povezana z razumom, temveč gre bolj za občutek. Tretja lastnost pa je emotivnost: občutek pride v obliki čustvene ali telesne zaznave. V mislih imamo torej nezavedne informacije v naših možganih in telesu, s katerimi se lahko boljše odločamo.”
Ne nagon, temveč vez med zavednim in nezavednim delom našega uma
Pri intuiciji ne gre za nagon (ta je namreč nenaučen), temveč za vez med zavednim in nezavednim delom našega uma. Da nezavedno vpliva na naše zavestne odločitve, da torej intuicija obstaja, je v svoji raziskavi pokazal dr. Joel Pearson. V njej so morali ljudje povedati, v katero smer se premikajo pike na ekranu, medtem ko so istočasno dobivali impulze podob s pozitivnimi in negativnimi liki, seveda v obliki, ki je niso mogli zavestno dojeti. Izkazalo se je, da se tisti, ki so istočasno prejemali nezavedne čustvene dražljaje, odločajo hitreje in bolj pravilno.
“Pokazali smo, da lahko ljudje pri svojih zavestnih odločitvah uporabijo tudi nezavedne informacije. Pri nas je šlo za čustvene informacije: ljudi smo izpostavili čustvenim vizualnim podobam, ki se jih niso zavedali, so pa ta čustva prišla v njihove možgane. Tako lahko potem merimo, kako to vpliva na odločanje, na pravilnost, odločnost in hitrost odločitev. Pokazali smo, da obstoj nezavednih občutij vpliva na vedenje. In ljudje sploh niso vedeli, da se to dogaja.”
V vaših možganih je vedno veliko informacij, ki se jih ne zavedamo, pa vseeno vplivajo na nas.
“Poskusi so pokazali, da lahko ljudje premaknejo roko, da lahko naredijo fizični gib proti nezavedni informaciji. In to zelo natančno in kljub temu, da je ne vidijo. Tisto, kar gledajo, je skrito, tega ne morejo videti, pa se vseeno stegnejo in to zagrabijo. Raziskave so torej pokazale, da sta dejavnost ali gibanje telesa, odvisna od različnih tipov informacij, ne le od vizualne percepcije in tega, kako vidimo svet. Način, kako občutimo neko informacijo v naših možganih, ima različne kriterije in dostop do drugačnih informacij kot pa normalna, vsakodnevna zavestna percepcija. Še z drugimi besedami: pri intuiciji lahko občutimo informacijo, ki se je ne zavedamo.”
Intuicija je predmet številnih raziskav
Intuitivno odločanje je zadnja leta predmet številnih raziskav. Nekatere se osredotočajo na aktivnosti v možganih, druge na točnost impulzivnega odločanja. Na univerzi v Amsterdamu so že pred 11 leti prišli do rezultatov, da je bila le četrtina kupcev avtomobilov, ki so imeli veliko časa, da so preučili vse njegove podrobnosti in lastnosti, kasneje zadovoljna z nakupom. Tisti, ki so avto kupili na hitro, impulzivno, pa v 60 odstotkih.
Japonski strokovnjaki pa so s pomočjo magnetne resonance ugotovili, da se je pri profesionalnih igralcih igre shogi, japonskega šaha, (bolj kot pri ostalih) ob prikazu slik igralne plošče aktiviral del možganske skorje, t. i. precuneus v temenskem režnju. Ko so se v drugem preizkusu morali v hipu odločiti za potezo, s katero bi premagali nasprotnika, pa se je aktiviral še drug del: repato jedro, del bazalnih ganglijev, ki so zadolženi za učenje, izvajanje navade in avtomatičnih vedenj. Razlaga znanstvenikov iz možganskega znanstvenega inštituta RIKEN je sledeča: skorja je zadolžena za zavestno zaznavanje in razumsko analizo dane situacije, repato jedro, s katerim so povezali intuicijo, pa je predel, kjer domuje visoko in utrjeno specializirano znanje, s pomočjo katerega lahko /zaradi povezav med obema predeloma/ hitro pridemo do pravega odgovora brez zavestne misli.
V možganih ni enega predela za intuicijo
Dr. Joel Pearson pravi, da ni enega predela v možganih, ki bi bil zadolžen za intuicijo:
Nekateri pisci intuicijo povezujejo z desno možgansko hemisfero in s sistemom 1, torej hitrim, instiktivnim, nezavednim, limbičnim in plazilskim, torej zelo starim delom možganov, ki nam je služil v preteklosti v času številnih nevarnosti. V nasprotju s sistemom 2, ki je počasnejši, bolj analitičen in zavesten. Naš sogovornik pa svari pred poenostavljenimi razlagami možganskih procesov med intuitivnim odločanjem.
Kljub temu, da znanstvenega znanja o intuiciji še ni veliko, to po besedah dr. Joela Pearsona ne izpodbija obstoja same intuicije.
“Intuicija obstaja, nanjo ne smemo gledati kot na neko parapsihološko, novodobno ali neumno stvar. Vse, kar je, je to, da nam na različne načine omogoča izkoristiti nezavedne informacije iz naših možganov. O tem že imamo znanstveno razumevanje, zdaj pa se lahko osredotočimo tudi na to, kako jo povečati, kako jo nadzorovati, zakaj so nekateri v tem dobri, drugi ne …”
Če za konec pogledamo še iz medicinskega vidika, dokaza o kakšnem dodatnem, šestem čutu ni. So pa, kot opozarja nevrolog dr. Blaž Koritnik, možgani interpret, ki nenehno ne le sprejema informacije od zunaj (in znotraj), temveč jih tudi interpretira:
V zadnji marčevski epizodi se bomo z nevrologom prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom pogovarjali o aktualnih temah, ki se nas vseh dotikajo. In ko smo že pri dotiku – ta ima pomembno vlogo v človeški kogniciji in zaznavanju sveta in odpira področje somatosenzoričnega dogajanja v človeških možganih. Tudi o tem v jutranjih minutah, ko bomo prof. Pirtoška vprašali tudi, kje v obdobju, ko se zdi, da je svet obstal ali se vsaj vrti drugače, kot smo vajeni, vidi največje izzive za medicino, prihajajoče generacije zdravnikov, s katerimi se srečuje kot profesor, ter družbo na splošno. Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem. Oddajo pripravlja Mojca Delač.
V tednu, ki že tradicionalno v številnih državah sveta poudarja pomen možganov in znanja o njih, se znova posvečamo odnosom. Čeprav je dogajanje Tedna možganov prestavljeno zaradi aktualnih razmer, je to odličen čas, da razmislimo o sebi in drugih in tudi o tem, kako tesno in z roko v roki gresta skrb za zdravo telo in skrb za zdrave možgane. O tem s strokovnjaki v četrtek ob 7.35 na Prvem. Oddajo pripravlja Mojca Delač.
V tretji, zadnji epizodi serije “Na valovih odnosov” sta Mojca Delač in Luka Hvalc v studio povabila prof. dr. Mojco Kržan, predstojnico Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo, Maja Ratej pa je z mikrofonom obiskala prof. dr. Gregorja Majdiča. Tema pa: Oksitocin, hormonsko lepilo družbe.
V marčevskih epizodah plujemo Na valovih odnosov, ki jim bomo tokrat privoščili odmerek kemije. Oksitocin je veliko več kot »le« molekule, nekateri mu pravijo tudi »hormonsko lepilo družbe«. Prof. dr. Mojca Kržan nam je med drugim v rednih tedenskih jutranjih minutah za nevroznanost pojasnila tudi, zakaj gremo včasih v trgovino samo po poper, vrnemo pa se s polno vrečko stvari. In seveda, kaj ima s tem oksitocin. Se slišimo v četrtek ob 7.25 na Prvem.
Nedotakljivih v digitalnih odnosih ni, so le bolj in manj občutljivi. Težko si priznamo, a dejstvo je, da preveč časa preživimo s telefoni v rokah, stalna dosegljivost in priklopljenost posledično prinašata razpršeno pozornost in se polastita tudi kakovostnega spanca. Namesto, da bi kdaj raje imeli “možgane na paši”, jih prepuščamo digitalnim dražljajem. Tako se spreminjajo tudi odnosi v realnem svetu. Najbolj ranljivi so otroci in mladostniki, še posebej, ker družabna omrežja lahko predstavljajo iluzijo, kako kakovostno in “instagramično” je življenje drugih. Nezdravi digitalni odnosi nas lahko spravijo v stisko. Kaj pa se ob tem dogaja v možganih? Kdaj lahko digitalni odnosi prestopijo mejo odvisnosti? In zakaj naši možgani tako hlepijo po občutku povezanosti? Razpravljamo s psihologinjo dr. Amy Orben, nevropediatrinjo in znanstvenico dr. Tino Bregant in psihoterapevtom Petrom Topićem. Avtorja: Mojca Delač in Luka Hvalc
Vse štiri marčevske epizode bomo namenili temi letošnjega Tedna možganov. To so – odnosi. Tokrat jih povežemo z virtualnim svetom in družbenimi omrežji. Koliko časa ste danes namenili različnim družbenim aplikacijam na svojem telefonu? Kako mobilna in družbena omrežja vplivajo na naša nevronska? Z nami bosta dr. Tina Bregant in dr. Amy Orben.
Možgani so sestavljeni iz skoraj sto milijard živčnih celic. In ko so naši nevroni v odnosu z nevroni drugega človeka, je aktiviran cel spekter omrežij v možganih. Na valovih odnosov se znajdemo zelo različno, včasih smo veseli, še večkrat razočarani. Socialna zavrnitev se v možganih dotakne istih področij kot fizična bolečina. Razviti normalen in zdrav odnos je zelo težko, kakovostni odnosi od nas zahtevajo, da si vzamemo čas. Tega pa nam kronično primanjkuje. Od kakovosti odnosov je zelo odvisno naše psihofizično zdravje, v sodobni tržno usmerjeni družbi je vse bolj prisoten tudi “kult” izgorelosti. Iz katerih zdravih izhodišč lahko razvijemo kakovostne odnose in dobro psihofizično počutje? V razpravi sodelujeta specialistka psihiatrije Breda Jelen Sobočan in predstojnik centra za mentalno zdravje na Psihiatrični kliniki v Ljubljani, prof. dr. Borut Škodlar. Serijo oddaj Možgani na Frekvenci X : Na valovih odnosov pripravljata Mojca Delač in Luka Hvalc.
Se vam je že zgodilo, da ste se s partnerjem, prijateljem, sodelavcem spominjali nečesa izpred nekaj mesecev ali let, nato pa se sprli, saj ste se dogodka ali katere od njegovih podrobnosti spominjali različno? Če boste dobro poslušali današnjo oddajo Možgani na dlani, verjamemo, da do takšnih situacij ne bo več prihajalo. Razlog za to so namreč naši lažni spomini. O njih v nadaljevanju dr. Sanja Šešok, vodja nevropsihološke dejavnosti na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, prof. dr. Grega Repovš z ljubljanske filozofske fakultete, dr. Miha Hafner s pravne fakultete Univerze v Ljubljani in Andreja Gradišar.
64 črno-belih polj in 32 črnih in belih figur. In število možnih potez, ki presega število atomov v nam vidnem vesolju. Šah je igra, ki s človekom sobiva že stoletja in je veliko več kot le izjemno urjenje miselnih sposobnosti. Svet šaha odpira pisan svet možnosti za raziskovanje človekove kognicije, hkrati pa je lahko tudi terapevtsko sredstvo in kot pravi dr. psihologije, velemojstrica Jana Krivec »miniatura življenja«. V svet šaha in možganov zavijamo v četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja Mojca Delač.
Te dni je vse okoli nas veliko srčkov in pogovorov o ljubezni. In najbrž bi ob besedi »čustva« marsikdo hitro pomislil prav na ljubezen- a gre seveda samo za delček pisanega mozaika naših emocij, ki pa niso nujno vedno pozitivne. Tudi čustva imajo svojo zgodbo in rastejo skupaj s človekom. Kako se razvijajo v prvih mesecih po našem rojstvu bomo raziskovali s pomočjo razvojne psihologinje prof. dr. Urške Fekonja.
Propriocepcijo bi zelo poenostavljeno lahko opisali kot sposobnost zaznavanja in občutenja našega telesa v prostoru. To ste najbrž že mnogi ozavestili pri kakšnem sproščanju ko je bilo treba »sprostiti desno stopalo, levo roko, prste na njej in tako naprej«. Vsakodnevno pa je propriocepcija izredno pomemben del našega gibanja, ravnotežja in koordinacije. Že rimski filozof in zdravnik Galen je v 2. stoletju našega štetja raziskoval zavest o našem telesu v prostoru, seveda pa je minilo mnogo stoletij, preden je prišlo do raziskav, ki so pripeljale do znanja, kot ga imamo danes. Tokrat torej ne bomo razmigali samo svojih možganov, pač pa celotno telo. Kako je oboje povezano pa v četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
V pretekli epizodi smo že spoznali Davida Mzeeja, ki je pred dobrimi devetimi leti zaradi poškodbe pri gimnastiki postal paraplegik, z neverjetno voljo, razvojem medicine in tehnologije pa danes lahko počne marsikaj, česar si takrat gotovo ne bi niti mislil. Tudi hodi. V tej epizodi bosta o njegovi zgodbi in prihodnosti tovrstne terapije govorila prof. dr. Gregoire Courtine, profesor na Centru za Nevroprostetiko Inštituta Brain Mind v Lozani, ki je razvil posebne elektrode, in prof. dr. Jocelyne Bloch, nevrokirurginja, ki jih je Davidu vstavila v telo. Pripravlja: Mojca Delač.
David Mzee je bil pred dobrimi devetimi leti tik pred diplomo za učitelja športne vzgoje, ko mu je nesreča med gimnastiko spremenila življenje. Dobro se spomni 9. novembra leta 2010, ko se je zbudil v bolnišnični postelji in se ni mogel premikati. Z neverjetno voljo, napredkom raziskav in tehnologije ter ob pomoči čudovitega sveta nevroplastičnosti možganov je njegova zgodba zdaj drugačna. O tem bo pripovedoval v četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
Naši možgani so prava zakladnica različnih tipov celic, ki se med seboj povezujejo in tvorijo zares edinstven svet dogajanja. Prav zaradi tega je pri možganih zdravljenje z matičnimi celicami poseben izziv. Oktobra lani je v New Yorku potekala znanstvena konferenca ameriškega raziskovalnega inštituta, specializiranega za matične celice, ki se jo je udeležila tudi doc. dr. Maša Čater, z Inštituta za predklinične vede Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. O novih dognanjih na področju matičnih celic, atlasu celičnih usod in še čem bo pripovedovala v četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
Prof. dr. Maryanne Wolf je nevroznanstvenica, specializirana za področje razvojne psiholingvistike, predavateljica, avtorica knjig in člankov, ki je svoje delo posvetila predvsem otrokom in pismenosti povsod po svetu. Pravi, da ljudje niso bili rojeni za branje, da je to »nova iznajdba«, stara komaj kakšnih 6000 let, in da gre, tudi z vidika kompleksnosti možganskih omrežij, ki pri tem sodelujejo, za eno najkompleksnejših stvari, ki se jih človek lahko nauči. Seveda zato pogosto nastajajo težave. Tudi o tem bo govorila v četrtkovi epizodi oddaje Možgani na dlani ob 7.35 na Prvem. Oddajo je pripravila Mojca Delač.
Leto 2019 je na področju nevroznanosti in znanj o naših možganih znova prineslo kopico novih spoznanj. V naš radijski studio smo v prvi januarski oddaji Možgani na dlani povabili nevrologa prof. dr. Zvezdana Pirtoška, predstojnika katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti, in ga vprašali, katere tri raziskave so se njemu osebno vtisile v spomin v letu, ki se je izteklo.
Zadnjo epizodo v letu bomo začinili. Ingver prihaja iz Azije in so ga po nekaterih podatkih uporabljali že pred 6000 leti. Tudi v prazničnem zimskem času pogosto zadiši po njem. Od ingverjevega peciva do toplih napitkov. Koliko pa je že znanega o učinkovinah ingverja ter o tem, kako deluje na naše možgane? O tem se bomo pogovarjali s prof. dr. Mojco Kržan, predstojnico Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo v Ljubljani. Pripravlja: Mojca Delač.
Sto milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti in ga poljudno predstavlja ob pomoči domačih ter tujih strokovnjakov; pojasnjuje pojave, s katerimi se srečujemo vsak dan, spremlja novosti pri raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo telovadbo. Možgane na dlani najdete tudi med podkasti in na Twitterju (@mozganinadlani).
»Predstavljate si, da ste mornarji, nekaj sto let nazaj, imate kompas in želite priti na sever…«. Tako svojo analogijo z oceanom podatkov, ki jih imajo na voljo o možganih, nevrobiologiji in vedenju, začenja profesor psihiatrije, dr. Alan Antičevič z medicinske šole na Yalu. O napredku, do katerega je pripeljala tehnologija, o tem, zakaj kljub vsemu »navigacija« še vedno ne zmore pripeljati do točno določene točke oz. osebe in zakaj kljub temu, da se pravzaprav na področju duševnega zdravja odvijajo raziskave, ki so se včasih zdele kot znanstvena fantastika, še ne znajo pozdraviti hudih duševnih bolezni – v četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
Profesor Dixon Chibanda je psihiater, akademik in raziskovalec iz Zimbabveja ter direktor raziskovalne iniciative za duševno zdravje v Afriki – AMARI. Svet se sooča z epidemijo depresije, in afriška celina seveda ni izvzeta. Profesor Chibanda je v Zimbabveju začel s tako imenovanimi »klopmi prijateljstva«, projektom, pri katerem »babice«, starejše ženske v skupnosti, izurijo, da na podlagi vedenjsko kognitivne terapije svetujejo in pomagajo posameznikom, ki imajo težave z duševnim zdravjem. Želi si, da bi se projekt razširil po vsem svetu. O možganih in duševnem zdravju bo razmišljal v četrtek ob 7.35 na Prvem.
Neveljaven email naslov