Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kdaj ste se nazadnje v hipu in brez razmisleka za nekaj odločili in kmalu ugotovili, da je bila odločitev prava? Da ste na primer kupili darilo za osebo, za katerega ste imeli občutek, da bo pravo, in je res bilo tako? Da ste zavili v drugo ulico kot sicer in tam dobili prosto parkirno mesto? Da ste razvozlali težko matematično enačbo ali prepoznali lažen nasmeh na obrazu človeka, s katerim ste se pogovarjali? Nekateri manjkrat, drugi večkrat sledijo svoji intuiciji, šestemu čutu, občutku v drobovju … Slovenci tudi radi rečemo, da nekaj čutimo na vodi, govorci angleščine pa “gut feeling”, a ne glede na to, s katerim delom telesa povezujemo intuicijo, se ta dogaja v možganih. Gre za vez med zavednim in nezavednim delom našega uma, pravi psiholog in nevroznanstvenik dr. Joel Pearson iz Avstralije, ki se na Univerzi New South Wales v Sydneyu ukvarja prav z raziskovanjem intuicije. Več o intuiciji in možganih v četrtek ob 7.35 na Prvem.
Vez med zavednim in nezavednim delom našega uma.
Kdaj ste se nazadnje v hipu in brez razmisleka za nekaj odločili in kmalu ugotovili, da je bila odločitev prava? Da ste na primer kupili darilo za osebo, za katerega ste imeli občutek, da bo pravo, in je res bilo tako? Da ste zavili v drugo ulico kot sicer in tam dobili prosto parkirno mesto? Da ste razvozlali težko matematično enačbo ali prepoznali lažen nasmeh na obrazu človeka, s katerim ste se pogovarjali? Nekateri manjkrat, drugi večkrat sledijo svoji intuiciji, šestemu čutu, občutku v drobovju … Slovenci tudi radi rečemo, da nekaj čutimo na vodi, govorci angleščine pa to imenujejo “gut feeling”, a ne glede na to, s katerim delom telesa povezujemo intuicijo, se ta dogaja v možganih.
Da se lahko človek pravilno odloča tudi brez racionalnega umevanja in analitične misli, so pisali že stari Grki, razlag in definicij intuicij je torej veliko, dr. Joel Pearson z Univerze New South Wales v Sydneyu poudarja tri ključne lastnosti tega fenomena:
“Ena izmed teh je hiter odziv: intuitiven odgovor, ko narediš nekaj zelo hitro. Potem nerazumsko: informacija, ki vpliva nate, je nezavedna, ni povezana z razumom, temveč gre bolj za občutek. Tretja lastnost pa je emotivnost: občutek pride v obliki čustvene ali telesne zaznave. V mislih imamo torej nezavedne informacije v naših možganih in telesu, s katerimi se lahko boljše odločamo.”
Ne nagon, temveč vez med zavednim in nezavednim delom našega uma
Pri intuiciji ne gre za nagon (ta je namreč nenaučen), temveč za vez med zavednim in nezavednim delom našega uma. Da nezavedno vpliva na naše zavestne odločitve, da torej intuicija obstaja, je v svoji raziskavi pokazal dr. Joel Pearson. V njej so morali ljudje povedati, v katero smer se premikajo pike na ekranu, medtem ko so istočasno dobivali impulze podob s pozitivnimi in negativnimi liki, seveda v obliki, ki je niso mogli zavestno dojeti. Izkazalo se je, da se tisti, ki so istočasno prejemali nezavedne čustvene dražljaje, odločajo hitreje in bolj pravilno.
“Pokazali smo, da lahko ljudje pri svojih zavestnih odločitvah uporabijo tudi nezavedne informacije. Pri nas je šlo za čustvene informacije: ljudi smo izpostavili čustvenim vizualnim podobam, ki se jih niso zavedali, so pa ta čustva prišla v njihove možgane. Tako lahko potem merimo, kako to vpliva na odločanje, na pravilnost, odločnost in hitrost odločitev. Pokazali smo, da obstoj nezavednih občutij vpliva na vedenje. In ljudje sploh niso vedeli, da se to dogaja.”
V vaših možganih je vedno veliko informacij, ki se jih ne zavedamo, pa vseeno vplivajo na nas.
“Poskusi so pokazali, da lahko ljudje premaknejo roko, da lahko naredijo fizični gib proti nezavedni informaciji. In to zelo natančno in kljub temu, da je ne vidijo. Tisto, kar gledajo, je skrito, tega ne morejo videti, pa se vseeno stegnejo in to zagrabijo. Raziskave so torej pokazale, da sta dejavnost ali gibanje telesa, odvisna od različnih tipov informacij, ne le od vizualne percepcije in tega, kako vidimo svet. Način, kako občutimo neko informacijo v naših možganih, ima različne kriterije in dostop do drugačnih informacij kot pa normalna, vsakodnevna zavestna percepcija. Še z drugimi besedami: pri intuiciji lahko občutimo informacijo, ki se je ne zavedamo.”
Intuicija je predmet številnih raziskav
Intuitivno odločanje je zadnja leta predmet številnih raziskav. Nekatere se osredotočajo na aktivnosti v možganih, druge na točnost impulzivnega odločanja. Na univerzi v Amsterdamu so že pred 11 leti prišli do rezultatov, da je bila le četrtina kupcev avtomobilov, ki so imeli veliko časa, da so preučili vse njegove podrobnosti in lastnosti, kasneje zadovoljna z nakupom. Tisti, ki so avto kupili na hitro, impulzivno, pa v 60 odstotkih.
Japonski strokovnjaki pa so s pomočjo magnetne resonance ugotovili, da se je pri profesionalnih igralcih igre shogi, japonskega šaha, (bolj kot pri ostalih) ob prikazu slik igralne plošče aktiviral del možganske skorje, t. i. precuneus v temenskem režnju. Ko so se v drugem preizkusu morali v hipu odločiti za potezo, s katero bi premagali nasprotnika, pa se je aktiviral še drug del: repato jedro, del bazalnih ganglijev, ki so zadolženi za učenje, izvajanje navade in avtomatičnih vedenj. Razlaga znanstvenikov iz možganskega znanstvenega inštituta RIKEN je sledeča: skorja je zadolžena za zavestno zaznavanje in razumsko analizo dane situacije, repato jedro, s katerim so povezali intuicijo, pa je predel, kjer domuje visoko in utrjeno specializirano znanje, s pomočjo katerega lahko /zaradi povezav med obema predeloma/ hitro pridemo do pravega odgovora brez zavestne misli.
V možganih ni enega predela za intuicijo
Dr. Joel Pearson pravi, da ni enega predela v možganih, ki bi bil zadolžen za intuicijo:
Nekateri pisci intuicijo povezujejo z desno možgansko hemisfero in s sistemom 1, torej hitrim, instiktivnim, nezavednim, limbičnim in plazilskim, torej zelo starim delom možganov, ki nam je služil v preteklosti v času številnih nevarnosti. V nasprotju s sistemom 2, ki je počasnejši, bolj analitičen in zavesten. Naš sogovornik pa svari pred poenostavljenimi razlagami možganskih procesov med intuitivnim odločanjem.
Kljub temu, da znanstvenega znanja o intuiciji še ni veliko, to po besedah dr. Joela Pearsona ne izpodbija obstoja same intuicije.
“Intuicija obstaja, nanjo ne smemo gledati kot na neko parapsihološko, novodobno ali neumno stvar. Vse, kar je, je to, da nam na različne načine omogoča izkoristiti nezavedne informacije iz naših možganov. O tem že imamo znanstveno razumevanje, zdaj pa se lahko osredotočimo tudi na to, kako jo povečati, kako jo nadzorovati, zakaj so nekateri v tem dobri, drugi ne …”
Če za konec pogledamo še iz medicinskega vidika, dokaza o kakšnem dodatnem, šestem čutu ni. So pa, kot opozarja nevrolog dr. Blaž Koritnik, možgani interpret, ki nenehno ne le sprejema informacije od zunaj (in znotraj), temveč jih tudi interpretira:
485 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Kdaj ste se nazadnje v hipu in brez razmisleka za nekaj odločili in kmalu ugotovili, da je bila odločitev prava? Da ste na primer kupili darilo za osebo, za katerega ste imeli občutek, da bo pravo, in je res bilo tako? Da ste zavili v drugo ulico kot sicer in tam dobili prosto parkirno mesto? Da ste razvozlali težko matematično enačbo ali prepoznali lažen nasmeh na obrazu človeka, s katerim ste se pogovarjali? Nekateri manjkrat, drugi večkrat sledijo svoji intuiciji, šestemu čutu, občutku v drobovju … Slovenci tudi radi rečemo, da nekaj čutimo na vodi, govorci angleščine pa “gut feeling”, a ne glede na to, s katerim delom telesa povezujemo intuicijo, se ta dogaja v možganih. Gre za vez med zavednim in nezavednim delom našega uma, pravi psiholog in nevroznanstvenik dr. Joel Pearson iz Avstralije, ki se na Univerzi New South Wales v Sydneyu ukvarja prav z raziskovanjem intuicije. Več o intuiciji in možganih v četrtek ob 7.35 na Prvem.
Vez med zavednim in nezavednim delom našega uma.
Kdaj ste se nazadnje v hipu in brez razmisleka za nekaj odločili in kmalu ugotovili, da je bila odločitev prava? Da ste na primer kupili darilo za osebo, za katerega ste imeli občutek, da bo pravo, in je res bilo tako? Da ste zavili v drugo ulico kot sicer in tam dobili prosto parkirno mesto? Da ste razvozlali težko matematično enačbo ali prepoznali lažen nasmeh na obrazu človeka, s katerim ste se pogovarjali? Nekateri manjkrat, drugi večkrat sledijo svoji intuiciji, šestemu čutu, občutku v drobovju … Slovenci tudi radi rečemo, da nekaj čutimo na vodi, govorci angleščine pa to imenujejo “gut feeling”, a ne glede na to, s katerim delom telesa povezujemo intuicijo, se ta dogaja v možganih.
Da se lahko človek pravilno odloča tudi brez racionalnega umevanja in analitične misli, so pisali že stari Grki, razlag in definicij intuicij je torej veliko, dr. Joel Pearson z Univerze New South Wales v Sydneyu poudarja tri ključne lastnosti tega fenomena:
“Ena izmed teh je hiter odziv: intuitiven odgovor, ko narediš nekaj zelo hitro. Potem nerazumsko: informacija, ki vpliva nate, je nezavedna, ni povezana z razumom, temveč gre bolj za občutek. Tretja lastnost pa je emotivnost: občutek pride v obliki čustvene ali telesne zaznave. V mislih imamo torej nezavedne informacije v naših možganih in telesu, s katerimi se lahko boljše odločamo.”
Ne nagon, temveč vez med zavednim in nezavednim delom našega uma
Pri intuiciji ne gre za nagon (ta je namreč nenaučen), temveč za vez med zavednim in nezavednim delom našega uma. Da nezavedno vpliva na naše zavestne odločitve, da torej intuicija obstaja, je v svoji raziskavi pokazal dr. Joel Pearson. V njej so morali ljudje povedati, v katero smer se premikajo pike na ekranu, medtem ko so istočasno dobivali impulze podob s pozitivnimi in negativnimi liki, seveda v obliki, ki je niso mogli zavestno dojeti. Izkazalo se je, da se tisti, ki so istočasno prejemali nezavedne čustvene dražljaje, odločajo hitreje in bolj pravilno.
“Pokazali smo, da lahko ljudje pri svojih zavestnih odločitvah uporabijo tudi nezavedne informacije. Pri nas je šlo za čustvene informacije: ljudi smo izpostavili čustvenim vizualnim podobam, ki se jih niso zavedali, so pa ta čustva prišla v njihove možgane. Tako lahko potem merimo, kako to vpliva na odločanje, na pravilnost, odločnost in hitrost odločitev. Pokazali smo, da obstoj nezavednih občutij vpliva na vedenje. In ljudje sploh niso vedeli, da se to dogaja.”
V vaših možganih je vedno veliko informacij, ki se jih ne zavedamo, pa vseeno vplivajo na nas.
“Poskusi so pokazali, da lahko ljudje premaknejo roko, da lahko naredijo fizični gib proti nezavedni informaciji. In to zelo natančno in kljub temu, da je ne vidijo. Tisto, kar gledajo, je skrito, tega ne morejo videti, pa se vseeno stegnejo in to zagrabijo. Raziskave so torej pokazale, da sta dejavnost ali gibanje telesa, odvisna od različnih tipov informacij, ne le od vizualne percepcije in tega, kako vidimo svet. Način, kako občutimo neko informacijo v naših možganih, ima različne kriterije in dostop do drugačnih informacij kot pa normalna, vsakodnevna zavestna percepcija. Še z drugimi besedami: pri intuiciji lahko občutimo informacijo, ki se je ne zavedamo.”
Intuicija je predmet številnih raziskav
Intuitivno odločanje je zadnja leta predmet številnih raziskav. Nekatere se osredotočajo na aktivnosti v možganih, druge na točnost impulzivnega odločanja. Na univerzi v Amsterdamu so že pred 11 leti prišli do rezultatov, da je bila le četrtina kupcev avtomobilov, ki so imeli veliko časa, da so preučili vse njegove podrobnosti in lastnosti, kasneje zadovoljna z nakupom. Tisti, ki so avto kupili na hitro, impulzivno, pa v 60 odstotkih.
Japonski strokovnjaki pa so s pomočjo magnetne resonance ugotovili, da se je pri profesionalnih igralcih igre shogi, japonskega šaha, (bolj kot pri ostalih) ob prikazu slik igralne plošče aktiviral del možganske skorje, t. i. precuneus v temenskem režnju. Ko so se v drugem preizkusu morali v hipu odločiti za potezo, s katero bi premagali nasprotnika, pa se je aktiviral še drug del: repato jedro, del bazalnih ganglijev, ki so zadolženi za učenje, izvajanje navade in avtomatičnih vedenj. Razlaga znanstvenikov iz možganskega znanstvenega inštituta RIKEN je sledeča: skorja je zadolžena za zavestno zaznavanje in razumsko analizo dane situacije, repato jedro, s katerim so povezali intuicijo, pa je predel, kjer domuje visoko in utrjeno specializirano znanje, s pomočjo katerega lahko /zaradi povezav med obema predeloma/ hitro pridemo do pravega odgovora brez zavestne misli.
V možganih ni enega predela za intuicijo
Dr. Joel Pearson pravi, da ni enega predela v možganih, ki bi bil zadolžen za intuicijo:
Nekateri pisci intuicijo povezujejo z desno možgansko hemisfero in s sistemom 1, torej hitrim, instiktivnim, nezavednim, limbičnim in plazilskim, torej zelo starim delom možganov, ki nam je služil v preteklosti v času številnih nevarnosti. V nasprotju s sistemom 2, ki je počasnejši, bolj analitičen in zavesten. Naš sogovornik pa svari pred poenostavljenimi razlagami možganskih procesov med intuitivnim odločanjem.
Kljub temu, da znanstvenega znanja o intuiciji še ni veliko, to po besedah dr. Joela Pearsona ne izpodbija obstoja same intuicije.
“Intuicija obstaja, nanjo ne smemo gledati kot na neko parapsihološko, novodobno ali neumno stvar. Vse, kar je, je to, da nam na različne načine omogoča izkoristiti nezavedne informacije iz naših možganov. O tem že imamo znanstveno razumevanje, zdaj pa se lahko osredotočimo tudi na to, kako jo povečati, kako jo nadzorovati, zakaj so nekateri v tem dobri, drugi ne …”
Če za konec pogledamo še iz medicinskega vidika, dokaza o kakšnem dodatnem, šestem čutu ni. So pa, kot opozarja nevrolog dr. Blaž Koritnik, možgani interpret, ki nenehno ne le sprejema informacije od zunaj (in znotraj), temveč jih tudi interpretira:
Ste tudi vi že kdaj slišali koga reči ali pa sami komentirali: »Uuuu, samo malo, da razmislim, nekje v malih možganih imam shranjeno to informacijo?« S tem bržkone mislimo, da nekje v ozadju, saj tam, če gledamo z vidika velikih možganov, ležijo tudi naši mali možgani oziroma cerebelum. O njih se bomo pogovarjali z zdravnikom, mladim raziskovalcem na Nevrološki kliniki in dolgoletnim članom Slovenskega društva za nevroznanost Matejem Perovnikom. Bodite pripravljeni na šotor, črva, srp, prečne jame in drevo življenja. Se slišimo v četrtek ob 7.35. Pripravlja Mojca Delač.
Možgane na dlani smo doslej že krepko zajeli z odnosi in tudi v tej oddaji bodo rdeča nit. Luka Agrež je socialni delavec in psihodinamski psihoterapevt, sodelavec društva Pojekt-Človek, kjer se ukvarjajo z osebami z izkušnjo zasvojenosti, in tudi programa OMRA, kjer se ukvarjajo z opismenjevanjem na področju duševnega zdravja. In prav to, duševno zdravje, bomo tokrat povezali z odnosi, pandemijo in preizkušnjami vseh vrst za naše možgane. Na potep skoznje vas vabi Mojca Delač.
Ples hormonov, med katerim pride tudi do kakšnega hormonskega trka – tudi tako bi lahko opisali to, česa se bomo lotili v današnji oddaji Možgani na dlani. Šli bomo v porodno sobo in se poglobili v možgane nosečnice, ki rojeva. Sredi noči odteče voda, začnejo se popadki, sledi divja vožnja v porodnišnico. Nato bolečina v porodni sobi in olajšanje, ko se zasliši prvi dojenčkov jok. Tako nekako porod prikazujejo filmi. Kaj pa se dogaja v ozadju, v naših možganih? Odgovorimo v nadaljevanju. Andreja Gradišar je pripravila oddajo, s svojimi izkušnjami se ji bo pridružilo tudi pet mam in dr. Milica Gregorič Kramberger z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Humor lahko v marsičem zrahlja napetost časa. Smisel zanj je nekaj, kar v možganih tistega, ki ga ustvarja, in tistega, ki ga "sprejema", aktivira cel kup omrežij. Od hihitanja do smeha, zaradi katerega boli trebuh in se solzijo oči. Ga je sploh lahko kdaj preveč? Je humor nekaj, kar je evolucijsko značilno samo za nas, ljudi? O vsem tem v prvoaprilski epizodi, v kateri se resno lotevamo šal. Z dr. Majo Smrdu (Univerza na Primorskem) in prof. dr. Robinom Dunbarjem (Univerza Oxford). Pripravlja Mojca Delač.
V zadnji v seriji Na valovih odnosov se Možgani na dlani skupaj s Frekvenco X odpravljajo na področje odnosov med ljudmi in računalniki/roboti. Kaj nas je zadnje leto naučilo o odnosih med človeško in umetno inteligenco? O tem z nevroznanstvenikom, Jurijem Dreom, in robotičarko, dr. Mašo Jazbec. Epizoda je nastala v okviru serije Na valovih odnosov. Pripravljata jo Luka Hvalc in Mojca Delač.
Na kakšnih preizkušnjah so naši možgani in zakaj smo utrujeni od številnih virtualnih interakcij? Kakšna je vloga umetne inteligence in kje lahko nadgradi človeško?
Tokrat možgane peljemo v ekstremne razmere. Za nekatere so ekstremi že jutranje vstajanje, za druge raziskovanje najvišjih vrhov sveta. Skoraj vedno pa se ekstremi poigrjo z našo cono udobja in varnosti. In pravzaprav smo bili v zadnem letu vsi na nek način - v ekremni situaciji. Kako so naši nevroni omreženi za takšne razmere? In kaj se zgodi, če je adrenalina in stresa preveč? O tem z nevrologom, prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom in alpinistom, kirurgom in gorskim reševalcem, dr. Jurijem Gorjancem. Pripravljata Mojca Delač in Luka Hvalc. Oddaja je del serije Na valovih odnosov - za daljšo epizodo pobrskajte po arhivu ali med podkasti.
Kako in zakaj se odzivamo v ekstremnih razmerah? Kakšni mehanizmi se sprožajo v možganih? Kako je s stresom in kaj v odnose prinese adrenalin?
Zaznavanje obrazov je lastnost, ki se je evolucijsko razvijala s človeštvom in ji je namenjen tudi poseben del naših nevronskih omrežij. O tem smo v naših oddajah že kar nekajkrat govorili. Je po letu dni že kaj več znanega tudi o tem, kaj se zgodi, ko obraze kar naenkrat zakrivajo – maske? Ali to vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask? Vse to sta se v posebni seriji ob Tednu možganov spraševala Mojca Delač in Luka Hvalc. Možgani na dlani v marcu plujejo Na valovih odnosov. Ob 7.35 za pokušino več in podrobneje pa tudi v posebnem podkastu.
Kako nošnja zaščitnih mask vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask, se jih bodo tudi odvadili?
Insula na prvi pogled, če pogledamo možgane, ni vidna. Je v globini, "kot nekak otok v prekrivajočem se valovanju možganskih gub", pripoveduje nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Insula je doslej doživela manj pozornosti, mi pa smo jo vzeli pod drobnogled v tokratni epizodi Možganov na dlani, ki že odpira serijo Na valovih odnosov. Pripravlja: Mojca Delač
V zadnji epizodi v mini seriji V omrežjih zvoka smo se posvetili našim glasilkam ter njihovi povezavi z našimi možgani. Prof. dr. Irena Hočever Boltežar, otorinolaringologinja, nas bo odpeljala v svet kompleksnih omrežiij, ki nam omogočajo čudovite stvari, profesor glasbe Matej Jevnišek pa med drugim pojasnil tudi, zakaj je na primer pesmica "Kuža pazi" tako primerna za tiste prve začetke petja in razvijanja glasilk.Oddajo je pripravila Mojca Delač. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
V tokratni epizodi, ki bo pod drobnogled znova vzela glasbo, zvok in razvoj možganov, bo sodeloval dr. Brian Rabinovitz. Pravi, da je glasba univerzalno pomembna za vse otroke in da je več razlogov, zakaj si ene skladbe zapomnimo bolj kot druge. Kako pa je v naše dojemanje glasbe vpleteno okolje, v katerem živimo? Tudi to ga med drugim vpraša Mojca Delač v tretjem delu mini serije "V omrežjih zvoka". Oddajo pripravlja Mojca Delač. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
V drugi epizodi v ciklu oddaj V omrežjih zvoka se bomo posvetili - uspavankam. Kaj imajo skupnega, zakaj so pomembne in kako vplivajo na razvoj otroka? O tem se bomo pogovarjali s priznano raziskovalko glasbe in možganov dr. Anito Collins, ki smo jo poklicali v Canberro. Ne-zaspano o uspavankah v Možganih na dlani z Mojco Delač ob 7.35 na Prvem! Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
V prvi epizodi miniserije V omrežjih zvoka, se bomo potopili v naše glasbene spomine in raziskali, kako se glasba v naših možganih razvija ob govoru oziroma jeziku. Prof. dr. Daniel Műllensiefen (Goldmiths College, University of London) nam bo med drugim pojasnil, kaj imajo naše glasbene sposobnosti s fonološkim zavedanjem, zakaj je zgodnje osnovnošolsko obdobje tako raziskovalno zanimivo in kaj je že pokazala longitudinalna raziskava o kognitivnih sposobnostih in nadarjenosti za glasbo med najstniki. Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Mojca Delač. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Doktorica Maša Čater, z Inštituta za fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, je vsestranska možanska navdušenka, ki smo jo v naši oddaji že imeli priložnost spoznati. Tokrat v ospredje postavljamo: stres. Slišali bomo, s katerimi odgovori je že postregla raziskava o posledicah stresa v zgodnjem otroštvu in njegovega vpliva na možgane pri miškah. Zakaj je prav to obdobje tako pomembno? Katere paralele lahko povlečemo s človekom in katere s posledicami kroničnega stresa? Kakšno vlogo in potencial imajo pri tem matične celice? Vse to v oddaji, ki jo je pripravila Mojca Delač.
Doktorica Maša Čater z Inštituta za fiziologijo medicinske fakultete Univerze v Mariboru, je vsestranska navdušenka nad možgani, ki smo jo v naši oddaji že imeli priložnost spoznati. Tokrat v ospredje postavljamo stres. Slišali bomo, s katerimi odgovori je že postregla raziskava o posledicah stresa v zgodnjem otroštvu in njegovem vplivu na možgane pri miškah. Zakaj je prav to obdobje tako pomembno? Katere podobnosti lahko najdemo pri človeku in katere s posledicami kroničnega stresa? Kakšno vlogo in potencial imajo pri tem matične celice? Vse to v oddaji, ki jo je pripravila Mojca Delač.
Sneženje z zvokom bolj težko opišemo, lahko pa si ga predstavljamo, če zapremo oči. Pa škripanje pod nogami in vse kar gre zraven. Gotovo se boste, sploh tisti iz še pred-digitalne dobe spomnili tudi …Sneženja na televizijskem zaslonu. Lahko pa se zgodi, da nam sneži pred očmi tudi, ko snega ni. Klinični izraz za to je aeropsija. Kot pripoveduje prof. dr .Marko Hawlina z Očesne klinike UKC Ljubljana, je vizualni sneg sorazmerno redek pojav, o katerem ni veliko znanstvenih podatkov, zato znanje sloni na poročanju posameznikov, pri katerih se ta sindrom pojavi. Več pa je znanega o fotofobiji, občutljivosti na svetlobo. Pripravlja: Mojca Delač.
Naši možgani ves čas procesirajo celo kopico informacij. Tudi ko spimo. Tudi ko počivamo, tudi ko se nam zdi, da se jutro šele zaspano začenja in smo še čisto počasni in … ne ravno v bleščeči formi. Zvesti poslušalci se boste spomnili epizode, v kateri smo govorili o Sindromu Charlesa Bonneta in o tem, kako naši možgani vidijo tudi, ko oči ne vidijo več ali vidijo slabše. Dr. Avital Hahamy je skupaj s skupino raziskovalcev preučevala te privide pri slepih ljudeh in to, čemur rečemo spontan odziv naših možganov. Mojca Delač jo je poklicala v Veliko Britanijo in – možgani so kmalu dobili osrednjo pozornost v pogovoru.
Ko se koga ali česa ustrašimo, se naše telo zelo hitro odzove. Začnemo se potiti, srce nam razbija. In v hipu se naši možgani odločijo - ali bomo šli v boj ali v beg. Ta stresni odziv nadzoruje možganska struktura, ki ji rečemo - amigdala. Pravzaprav imamo dve, levo in desno, sestavljeni pa sta iz številnih jeder in močno omreženi z različnimi predeli možganov. Ker je bila tako zaposlena v zadnjem letu dni, smo jo v prvi letošnji oddaji vzeli pod drobnogled, in sicer s pomočjo nevrologa, dr. Dejana Georgijeva. Pripravila: Mojca Delač.
Neveljaven email naslov