Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Možgani v vesolju

23.03.2017


Bivanje in raziskovanje vesolja je nekaj kar še vedno buri človeško domišljijo. Verjetno tudi zato, ker imajo priložnost »tja gor« oditi le redki. Astronavti svoje izkušnje z bivanjem v vesolju po navadi opisujejo kot fenomenalne, čudovite, fantastične in kar je še podobnih presežkov, le redko pa omenijo, da se človeško telo na vesolje pravzaprav ne odziva najbolje.

Prvi znaki, da človeško telo ni ustvarjeno za bivanje v vesolju, se pokažejo praktično takoj po prihodu astronavtov na mednarodno vesoljsko postajo – gre za slabost, omotico, občutek stalnega padanja. Vzrok za te spremembe se skriva v naših ušesih, pravi dr. Rachael Seidler z Univerze v Michiganu, ki sodeluje tudi z ameriško vesoljsko agencijo NASO.

Drugače deluje vestibularni sistem, ki skrbi za naše ravnotežje. Če na Zemlji nagneš glavo na stran, se zaradi težnosti tekočina, ki se nahaja v vestibularnem organu, premakne in na podlagi tega možgani prejmejo informacijo o položaju telesa. To v vesolju seveda ne deluje tako, saj gre za breztežnostni prostor.


Možgani se morajo zato v vesolju znova naučiti, katere znake o drži telesa upoštevati, da bo mogoče določiti njegov položaj. V vesolju je namreč zelo težko reči, kaj točno je zgoraj in kaj spodaj, telo pa se stalno nahaja v breztežnosti.

Prav breztežnost je vzrok za nadaljnje spremembe v delovanju naših možganov in posledično tudi telesa, ki se včasih odrazijo tudi v spremenjenem videzu astronavtov.

Ko si na Zemlji, težnost tvoje telo in tekočine v njem vleče k tlom. V vesolju pa tega ni, zato se telesne tekočine porazdelijo drugače. Veliko več kot prej jih je v glavi in možganih ter okoli njih. Ko gledamo fotografije astronavtov, vidimo, da imajo tisti, ki začenjajo svoje bivanje tam, bolj zabuhle obraze.


Tekočine, ki pritiskajo na zgornji del telesa, pa povzročijo tudi zanimiv fenomen, ki bi mu lahko rekli “sosedova hrana je vedno boljša”. O tem je spregovoril ruski kozmonavt Saližan S. Šaripov, ki je bil v vesolju dvakrat, skupaj pa je tam preživel 201 dan.

Kozmonavti si pred poletom v vesolje sestavimo poseben meni, potem pa med poletom ugotovimo, da okusi niso čisto enaki in imaš vedno občutek, da je sosedova hrana boljša.

Dr. Seidler pojasnjuje, da je razlog za takšne spremembe, o katerih astronavti pogosto poročajo, že omenjena prerazporeditev tekočin. Gre za pojav, podoben prehladu, ko ne moremo dobro vonjati in ko zaradi tega hrana nima enakega okusa.

Spremeni se tudi struktura možganov

Zaradi tekočin, ki pritiskajo na možgane, in drugačnih funkcij posameznih delov telesa, se spremeni tudi struktura možganov, točneje možganske sivine. Najnovejše ugotovitve kažejo, da prerazporeditev tekočin vpliva tudi na položaj možganov, ki se premaknejo še nekoliko bližje lobanji.

V spodnjem delu možganov je zaradi tega manj možganske sivine, ki se po večini premakne v zgornji del. To ne pomeni, da zaradi tega odmirajo nevroni. Nikakor ne. Mislimo, da gre le za prerazporeditev tkiva, ki jo povzročijo telesne tekočine. Smo pa povečano količino možganske sivine opazili tudi v delu možganov, ki nadzorujejo premikanje nog. Mislimo, da je to povezano z možgansko plastičnostjo. Da je posledica privajanja možganov na novo okolje.

Koliko časa lahko človek preživi v vesolju brez škodljivih posledic, ni znano

Ker se možgani med bivanjem v vesolju privadijo na nove razmere, imajo astronavti velike težave, ko se vnovič vrnejo na Zemljo.

V prvih tednih po vrnitvi opažamo nekatere stranske učinke bivanja v vesolju. Imajo težave z ravnotežjem, koordinacijo očesnih gibov, zaradi tega nekaj tednov ne smejo voziti avtomobila.

Zanimivo je, da so njihovi možgani takrat podobni  možganom ostarelih ljudi. Zaradi teh vzporednic znanstveniki upajo, da jim bo s preučevanjem možganov astronavtov uspelo ugotoviti tudi več o starajočih se možganih, se dodaja dr. Seidler.

Zelo pestro je dogajanje na področju raziskav cilj katerih je ugotoviti, ali bivanje v vesolju pusti dolgoročne posledice na možganih, ali se ti po vrnitvi na Zemljo vrnejo v prejšnje stanje ali ostanejo drugačni ter koliko časa lahko človek brez večjih škodljivih  ali življenjsko nevarnih posledic preživi v vesolju. Dr. Seidler pravi, da odgovorov na ta vprašanja nima. Upa pa, da bo z nekaterimi lahko postregla prav kmalu. Trenutno namreč opravlja več raziskav, v okviru katerih proučujejo možgane astronavtov pred, med in po bivanju v vesolju. Nekaj vmesnih ugotovitev ji je že uspelo zbrati.

V raziskavi, ki smo jo opravili, smo skupino astronavtov, ki je bila v vesolju le nekaj tednov, primerjali s skupino, ki je bila tam pol leta. Ugotovili smo, da so učinki na skupino, ki je v vesolju dalj časa, večji. A zanemarljivo večji.

Dodaja še, da pravzaprav ne vemo, kaj se zgodi s človekom, ki bi v vesolju ostal več kot šest mesecev. To je zelo raziskovano področje, saj NASA med drugim načrtuje tudi odpravo na Mars in odprave dlje v vesolje, ki bodo morale biti daljše.


Možgani na dlani

486 epizod


100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.

Možgani v vesolju

23.03.2017


Bivanje in raziskovanje vesolja je nekaj kar še vedno buri človeško domišljijo. Verjetno tudi zato, ker imajo priložnost »tja gor« oditi le redki. Astronavti svoje izkušnje z bivanjem v vesolju po navadi opisujejo kot fenomenalne, čudovite, fantastične in kar je še podobnih presežkov, le redko pa omenijo, da se človeško telo na vesolje pravzaprav ne odziva najbolje.

Prvi znaki, da človeško telo ni ustvarjeno za bivanje v vesolju, se pokažejo praktično takoj po prihodu astronavtov na mednarodno vesoljsko postajo – gre za slabost, omotico, občutek stalnega padanja. Vzrok za te spremembe se skriva v naših ušesih, pravi dr. Rachael Seidler z Univerze v Michiganu, ki sodeluje tudi z ameriško vesoljsko agencijo NASO.

Drugače deluje vestibularni sistem, ki skrbi za naše ravnotežje. Če na Zemlji nagneš glavo na stran, se zaradi težnosti tekočina, ki se nahaja v vestibularnem organu, premakne in na podlagi tega možgani prejmejo informacijo o položaju telesa. To v vesolju seveda ne deluje tako, saj gre za breztežnostni prostor.


Možgani se morajo zato v vesolju znova naučiti, katere znake o drži telesa upoštevati, da bo mogoče določiti njegov položaj. V vesolju je namreč zelo težko reči, kaj točno je zgoraj in kaj spodaj, telo pa se stalno nahaja v breztežnosti.

Prav breztežnost je vzrok za nadaljnje spremembe v delovanju naših možganov in posledično tudi telesa, ki se včasih odrazijo tudi v spremenjenem videzu astronavtov.

Ko si na Zemlji, težnost tvoje telo in tekočine v njem vleče k tlom. V vesolju pa tega ni, zato se telesne tekočine porazdelijo drugače. Veliko več kot prej jih je v glavi in možganih ter okoli njih. Ko gledamo fotografije astronavtov, vidimo, da imajo tisti, ki začenjajo svoje bivanje tam, bolj zabuhle obraze.


Tekočine, ki pritiskajo na zgornji del telesa, pa povzročijo tudi zanimiv fenomen, ki bi mu lahko rekli “sosedova hrana je vedno boljša”. O tem je spregovoril ruski kozmonavt Saližan S. Šaripov, ki je bil v vesolju dvakrat, skupaj pa je tam preživel 201 dan.

Kozmonavti si pred poletom v vesolje sestavimo poseben meni, potem pa med poletom ugotovimo, da okusi niso čisto enaki in imaš vedno občutek, da je sosedova hrana boljša.

Dr. Seidler pojasnjuje, da je razlog za takšne spremembe, o katerih astronavti pogosto poročajo, že omenjena prerazporeditev tekočin. Gre za pojav, podoben prehladu, ko ne moremo dobro vonjati in ko zaradi tega hrana nima enakega okusa.

Spremeni se tudi struktura možganov

Zaradi tekočin, ki pritiskajo na možgane, in drugačnih funkcij posameznih delov telesa, se spremeni tudi struktura možganov, točneje možganske sivine. Najnovejše ugotovitve kažejo, da prerazporeditev tekočin vpliva tudi na položaj možganov, ki se premaknejo še nekoliko bližje lobanji.

V spodnjem delu možganov je zaradi tega manj možganske sivine, ki se po večini premakne v zgornji del. To ne pomeni, da zaradi tega odmirajo nevroni. Nikakor ne. Mislimo, da gre le za prerazporeditev tkiva, ki jo povzročijo telesne tekočine. Smo pa povečano količino možganske sivine opazili tudi v delu možganov, ki nadzorujejo premikanje nog. Mislimo, da je to povezano z možgansko plastičnostjo. Da je posledica privajanja možganov na novo okolje.

Koliko časa lahko človek preživi v vesolju brez škodljivih posledic, ni znano

Ker se možgani med bivanjem v vesolju privadijo na nove razmere, imajo astronavti velike težave, ko se vnovič vrnejo na Zemljo.

V prvih tednih po vrnitvi opažamo nekatere stranske učinke bivanja v vesolju. Imajo težave z ravnotežjem, koordinacijo očesnih gibov, zaradi tega nekaj tednov ne smejo voziti avtomobila.

Zanimivo je, da so njihovi možgani takrat podobni  možganom ostarelih ljudi. Zaradi teh vzporednic znanstveniki upajo, da jim bo s preučevanjem možganov astronavtov uspelo ugotoviti tudi več o starajočih se možganih, se dodaja dr. Seidler.

Zelo pestro je dogajanje na področju raziskav cilj katerih je ugotoviti, ali bivanje v vesolju pusti dolgoročne posledice na možganih, ali se ti po vrnitvi na Zemljo vrnejo v prejšnje stanje ali ostanejo drugačni ter koliko časa lahko človek brez večjih škodljivih  ali življenjsko nevarnih posledic preživi v vesolju. Dr. Seidler pravi, da odgovorov na ta vprašanja nima. Upa pa, da bo z nekaterimi lahko postregla prav kmalu. Trenutno namreč opravlja več raziskav, v okviru katerih proučujejo možgane astronavtov pred, med in po bivanju v vesolju. Nekaj vmesnih ugotovitev ji je že uspelo zbrati.

V raziskavi, ki smo jo opravili, smo skupino astronavtov, ki je bila v vesolju le nekaj tednov, primerjali s skupino, ki je bila tam pol leta. Ugotovili smo, da so učinki na skupino, ki je v vesolju dalj časa, večji. A zanemarljivo večji.

Dodaja še, da pravzaprav ne vemo, kaj se zgodi s človekom, ki bi v vesolju ostal več kot šest mesecev. To je zelo raziskovano področje, saj NASA med drugim načrtuje tudi odpravo na Mars in odprave dlje v vesolje, ki bodo morale biti daljše.


14.06.2018

Um, možgani in čuječnost

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


07.06.2018

Možgani in skodelica kave

Si tudi vi ne predstavljate jutranje rutine brez skodelice kave? Kot nam je povedala prof. dr. Mojca Kržan, predstojnica Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo ljubljanske medicinske fakultete


31.05.2018

Možgani in multipla skleroza 2. del

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


24.05.2018

Možgani in multipla skleroza 1. del

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


17.05.2018

Koliko ur na dan presedite?

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


10.05.2018

Možgani pri zobozdravniku

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


03.05.2018

Jet lag

Plavanje skupaj s tropskimi ribicami, odkrivanje prostranih puščavskih planjav, vzpon na "vrh sveta" - takšne podobe si radi naslikamo v mislih, ko se pripravljamo na potovanje v oddaljene kraje. A kaj, ko nam zna prve dni na počitniški destinaciji skaliti t. i. jet lag oziroma bolezen časovnih pasov, zaradi katere slabo spimo, smo čez dan utrujeni in imamo na primer prebavne težave. Pojav jet laga bomo raziskali v četrtkovi jutranji oddaji Možgani na dlani. Ne preslišite ob 7:35 na Prvem!


26.04.2018

Možgani in elektrika

Da so naše živčne celice majhna kompleksna elektrarna - stalno namreč proizvajajo električno aktivnost - smo v oddaji Možgani na dlani že povedali. Tokrat pa zavijamo v malce drugačno smer - ugotavljali bomo, kaj se v možganih dogaja, ko se srečata njihovo električno valovanje in elektrika zunanjega vira, kot sta recimo strela ali električni paralizator. Z nami bo prof. dr. Zvezdan Pirtošek, spec. nevrolog na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja na ljubljanski Nevrološki kliniki. Ne preslišite, na Prvem ob 7:35!


19.04.2018

Možgani in psihadeliki

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


12.04.2018

Možganski most

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


05.04.2018

Možgani in epigenetika

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


29.03.2018

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


22.03.2018

Fantomski vid

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


15.03.2018

‘Gorivo za sanjarjenje je naš spomin’

Tudi vi kdaj sanjarite? Vam misli uidejo na počitnice, v vaše najljubše kraje, k ljudem, v prihodnost, polno priložnosti in sreče? Je sanjarjenje vedno nekaj pozitivnega? Je lahko tudi škodljivo? Zakaj ne gre tako zlahka dajati ‘etiket’ na to naše sanjanje z odprtimi očmi in ali ima sanjarjenje pravzaprav res kaj skupnega s spanjem?


08.03.2018

Možgani in pisanje z roko

Pisanje na roko in branje sta pomembna kulturna dosežka človeka. Evolucijsko gledano nista stara, okoli pet, šest tisoč let, sta pa za človeka zelo pomembna. Pisati in brati se naučimo v zgodnjem otroštvu, a glede na to, da živimo v digitalni dobi, se stvari spreminjajo. Pisanje na roko izpodrivata tipkanje in drsanje po zaslonu. Več kot 40 ameriških zveznih držav je že sprejelo standard, da se učitelj sam odloči, ali otroke nauči pisati tudi pisane črke ali ne. Gre za korak s časom ali za opuščanje dejavnosti, ki je zelo pomembna za razvoj možganskih funkcij otroka? Tokrat svet nevronov raziskuje Špela Šebenik.


01.03.2018

Možgani in Alica v čudežni deželi

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


22.02.2018

V svetu melatonina

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


15.02.2018

Možgani in eholokacija: ko gledamo z ušesi

Za eholokacijo pri netopirjih ali delfinih ste najbrž že slišali, v tokratnem potepu med nevroni pa bomo raziskovali, koliko je že znanega o tej zmožnosti navigacije in zaznavanja prostorov s pomočjo poslušanja odmevov pri ljudeh? Gre za veščino, ki je zelo uporabna pri slepih osebah, saj si lahko na primer s klikajočimi zvoki iz ust ustvarijo sliko o prostoru. Mojca Delač je poklicala tri raziskovalce eholokacije iz Nemčije, Švedske in Velike Britanije. Veliko radovednosti in dobra mera zvokov, ki jih naši možgani torej lahko interpretirajo v sliko okolja, tudi če ga ne vidimo.


08.02.2018

Kaj, če bi si zapomnili vsak dan našega življenja?

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


08.02.2018

Super avtobiografski spomin - Hipertimezija

Ob 8. februarju bodo rdeča nit radijskega jutra knjižnice, zato smo tudi v tokratni epizodi oddaje Možgani na dlani pokukali v našo »možgansko knjižnico«, kot bi lahko rekli spominu. Se spomnite kaj ste počeli včeraj? Mnogi boste najbrž prikimali. Kaj pa v četrtek pred štirinajstimi dnevi? Enim mesecem? Šestimi leti? Ja, marsikaj, kar se nam zgodi zbledi in utone v pozabo, obstaja pa tudi peščica posameznikov, pri katerih to ni tako in imajo izrazito dober avtobiografski spomin in se odlično spomnijo vsakega dneva življenja od določenega leta naprej. O tako imenovani hipertimeziji se je Mojca Delač pogovarjala z nevrologom prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom. So nevronska omrežja posameznikov s to sposobnostjo drugačna? Kaj imajo skupnega? In zakaj je pozabljanje včasih koristno?


Stran 18 od 25
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov