Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Možgani v vesolju

23.03.2017


Bivanje in raziskovanje vesolja je nekaj kar še vedno buri človeško domišljijo. Verjetno tudi zato, ker imajo priložnost »tja gor« oditi le redki. Astronavti svoje izkušnje z bivanjem v vesolju po navadi opisujejo kot fenomenalne, čudovite, fantastične in kar je še podobnih presežkov, le redko pa omenijo, da se človeško telo na vesolje pravzaprav ne odziva najbolje.

Prvi znaki, da človeško telo ni ustvarjeno za bivanje v vesolju, se pokažejo praktično takoj po prihodu astronavtov na mednarodno vesoljsko postajo – gre za slabost, omotico, občutek stalnega padanja. Vzrok za te spremembe se skriva v naših ušesih, pravi dr. Rachael Seidler z Univerze v Michiganu, ki sodeluje tudi z ameriško vesoljsko agencijo NASO.

Drugače deluje vestibularni sistem, ki skrbi za naše ravnotežje. Če na Zemlji nagneš glavo na stran, se zaradi težnosti tekočina, ki se nahaja v vestibularnem organu, premakne in na podlagi tega možgani prejmejo informacijo o položaju telesa. To v vesolju seveda ne deluje tako, saj gre za breztežnostni prostor.


Možgani se morajo zato v vesolju znova naučiti, katere znake o drži telesa upoštevati, da bo mogoče določiti njegov položaj. V vesolju je namreč zelo težko reči, kaj točno je zgoraj in kaj spodaj, telo pa se stalno nahaja v breztežnosti.

Prav breztežnost je vzrok za nadaljnje spremembe v delovanju naših možganov in posledično tudi telesa, ki se včasih odrazijo tudi v spremenjenem videzu astronavtov.

Ko si na Zemlji, težnost tvoje telo in tekočine v njem vleče k tlom. V vesolju pa tega ni, zato se telesne tekočine porazdelijo drugače. Veliko več kot prej jih je v glavi in možganih ter okoli njih. Ko gledamo fotografije astronavtov, vidimo, da imajo tisti, ki začenjajo svoje bivanje tam, bolj zabuhle obraze.


Tekočine, ki pritiskajo na zgornji del telesa, pa povzročijo tudi zanimiv fenomen, ki bi mu lahko rekli “sosedova hrana je vedno boljša”. O tem je spregovoril ruski kozmonavt Saližan S. Šaripov, ki je bil v vesolju dvakrat, skupaj pa je tam preživel 201 dan.

Kozmonavti si pred poletom v vesolje sestavimo poseben meni, potem pa med poletom ugotovimo, da okusi niso čisto enaki in imaš vedno občutek, da je sosedova hrana boljša.

Dr. Seidler pojasnjuje, da je razlog za takšne spremembe, o katerih astronavti pogosto poročajo, že omenjena prerazporeditev tekočin. Gre za pojav, podoben prehladu, ko ne moremo dobro vonjati in ko zaradi tega hrana nima enakega okusa.

Spremeni se tudi struktura možganov

Zaradi tekočin, ki pritiskajo na možgane, in drugačnih funkcij posameznih delov telesa, se spremeni tudi struktura možganov, točneje možganske sivine. Najnovejše ugotovitve kažejo, da prerazporeditev tekočin vpliva tudi na položaj možganov, ki se premaknejo še nekoliko bližje lobanji.

V spodnjem delu možganov je zaradi tega manj možganske sivine, ki se po večini premakne v zgornji del. To ne pomeni, da zaradi tega odmirajo nevroni. Nikakor ne. Mislimo, da gre le za prerazporeditev tkiva, ki jo povzročijo telesne tekočine. Smo pa povečano količino možganske sivine opazili tudi v delu možganov, ki nadzorujejo premikanje nog. Mislimo, da je to povezano z možgansko plastičnostjo. Da je posledica privajanja možganov na novo okolje.

Koliko časa lahko človek preživi v vesolju brez škodljivih posledic, ni znano

Ker se možgani med bivanjem v vesolju privadijo na nove razmere, imajo astronavti velike težave, ko se vnovič vrnejo na Zemljo.

V prvih tednih po vrnitvi opažamo nekatere stranske učinke bivanja v vesolju. Imajo težave z ravnotežjem, koordinacijo očesnih gibov, zaradi tega nekaj tednov ne smejo voziti avtomobila.

Zanimivo je, da so njihovi možgani takrat podobni  možganom ostarelih ljudi. Zaradi teh vzporednic znanstveniki upajo, da jim bo s preučevanjem možganov astronavtov uspelo ugotoviti tudi več o starajočih se možganih, se dodaja dr. Seidler.

Zelo pestro je dogajanje na področju raziskav cilj katerih je ugotoviti, ali bivanje v vesolju pusti dolgoročne posledice na možganih, ali se ti po vrnitvi na Zemljo vrnejo v prejšnje stanje ali ostanejo drugačni ter koliko časa lahko človek brez večjih škodljivih  ali življenjsko nevarnih posledic preživi v vesolju. Dr. Seidler pravi, da odgovorov na ta vprašanja nima. Upa pa, da bo z nekaterimi lahko postregla prav kmalu. Trenutno namreč opravlja več raziskav, v okviru katerih proučujejo možgane astronavtov pred, med in po bivanju v vesolju. Nekaj vmesnih ugotovitev ji je že uspelo zbrati.

V raziskavi, ki smo jo opravili, smo skupino astronavtov, ki je bila v vesolju le nekaj tednov, primerjali s skupino, ki je bila tam pol leta. Ugotovili smo, da so učinki na skupino, ki je v vesolju dalj časa, večji. A zanemarljivo večji.

Dodaja še, da pravzaprav ne vemo, kaj se zgodi s človekom, ki bi v vesolju ostal več kot šest mesecev. To je zelo raziskovano področje, saj NASA med drugim načrtuje tudi odpravo na Mars in odprave dlje v vesolje, ki bodo morale biti daljše.


Možgani na dlani

485 epizod


100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.

Možgani v vesolju

23.03.2017


Bivanje in raziskovanje vesolja je nekaj kar še vedno buri človeško domišljijo. Verjetno tudi zato, ker imajo priložnost »tja gor« oditi le redki. Astronavti svoje izkušnje z bivanjem v vesolju po navadi opisujejo kot fenomenalne, čudovite, fantastične in kar je še podobnih presežkov, le redko pa omenijo, da se človeško telo na vesolje pravzaprav ne odziva najbolje.

Prvi znaki, da človeško telo ni ustvarjeno za bivanje v vesolju, se pokažejo praktično takoj po prihodu astronavtov na mednarodno vesoljsko postajo – gre za slabost, omotico, občutek stalnega padanja. Vzrok za te spremembe se skriva v naših ušesih, pravi dr. Rachael Seidler z Univerze v Michiganu, ki sodeluje tudi z ameriško vesoljsko agencijo NASO.

Drugače deluje vestibularni sistem, ki skrbi za naše ravnotežje. Če na Zemlji nagneš glavo na stran, se zaradi težnosti tekočina, ki se nahaja v vestibularnem organu, premakne in na podlagi tega možgani prejmejo informacijo o položaju telesa. To v vesolju seveda ne deluje tako, saj gre za breztežnostni prostor.


Možgani se morajo zato v vesolju znova naučiti, katere znake o drži telesa upoštevati, da bo mogoče določiti njegov položaj. V vesolju je namreč zelo težko reči, kaj točno je zgoraj in kaj spodaj, telo pa se stalno nahaja v breztežnosti.

Prav breztežnost je vzrok za nadaljnje spremembe v delovanju naših možganov in posledično tudi telesa, ki se včasih odrazijo tudi v spremenjenem videzu astronavtov.

Ko si na Zemlji, težnost tvoje telo in tekočine v njem vleče k tlom. V vesolju pa tega ni, zato se telesne tekočine porazdelijo drugače. Veliko več kot prej jih je v glavi in možganih ter okoli njih. Ko gledamo fotografije astronavtov, vidimo, da imajo tisti, ki začenjajo svoje bivanje tam, bolj zabuhle obraze.


Tekočine, ki pritiskajo na zgornji del telesa, pa povzročijo tudi zanimiv fenomen, ki bi mu lahko rekli “sosedova hrana je vedno boljša”. O tem je spregovoril ruski kozmonavt Saližan S. Šaripov, ki je bil v vesolju dvakrat, skupaj pa je tam preživel 201 dan.

Kozmonavti si pred poletom v vesolje sestavimo poseben meni, potem pa med poletom ugotovimo, da okusi niso čisto enaki in imaš vedno občutek, da je sosedova hrana boljša.

Dr. Seidler pojasnjuje, da je razlog za takšne spremembe, o katerih astronavti pogosto poročajo, že omenjena prerazporeditev tekočin. Gre za pojav, podoben prehladu, ko ne moremo dobro vonjati in ko zaradi tega hrana nima enakega okusa.

Spremeni se tudi struktura možganov

Zaradi tekočin, ki pritiskajo na možgane, in drugačnih funkcij posameznih delov telesa, se spremeni tudi struktura možganov, točneje možganske sivine. Najnovejše ugotovitve kažejo, da prerazporeditev tekočin vpliva tudi na položaj možganov, ki se premaknejo še nekoliko bližje lobanji.

V spodnjem delu možganov je zaradi tega manj možganske sivine, ki se po večini premakne v zgornji del. To ne pomeni, da zaradi tega odmirajo nevroni. Nikakor ne. Mislimo, da gre le za prerazporeditev tkiva, ki jo povzročijo telesne tekočine. Smo pa povečano količino možganske sivine opazili tudi v delu možganov, ki nadzorujejo premikanje nog. Mislimo, da je to povezano z možgansko plastičnostjo. Da je posledica privajanja možganov na novo okolje.

Koliko časa lahko človek preživi v vesolju brez škodljivih posledic, ni znano

Ker se možgani med bivanjem v vesolju privadijo na nove razmere, imajo astronavti velike težave, ko se vnovič vrnejo na Zemljo.

V prvih tednih po vrnitvi opažamo nekatere stranske učinke bivanja v vesolju. Imajo težave z ravnotežjem, koordinacijo očesnih gibov, zaradi tega nekaj tednov ne smejo voziti avtomobila.

Zanimivo je, da so njihovi možgani takrat podobni  možganom ostarelih ljudi. Zaradi teh vzporednic znanstveniki upajo, da jim bo s preučevanjem možganov astronavtov uspelo ugotoviti tudi več o starajočih se možganih, se dodaja dr. Seidler.

Zelo pestro je dogajanje na področju raziskav cilj katerih je ugotoviti, ali bivanje v vesolju pusti dolgoročne posledice na možganih, ali se ti po vrnitvi na Zemljo vrnejo v prejšnje stanje ali ostanejo drugačni ter koliko časa lahko človek brez večjih škodljivih  ali življenjsko nevarnih posledic preživi v vesolju. Dr. Seidler pravi, da odgovorov na ta vprašanja nima. Upa pa, da bo z nekaterimi lahko postregla prav kmalu. Trenutno namreč opravlja več raziskav, v okviru katerih proučujejo možgane astronavtov pred, med in po bivanju v vesolju. Nekaj vmesnih ugotovitev ji je že uspelo zbrati.

V raziskavi, ki smo jo opravili, smo skupino astronavtov, ki je bila v vesolju le nekaj tednov, primerjali s skupino, ki je bila tam pol leta. Ugotovili smo, da so učinki na skupino, ki je v vesolju dalj časa, večji. A zanemarljivo večji.

Dodaja še, da pravzaprav ne vemo, kaj se zgodi s človekom, ki bi v vesolju ostal več kot šest mesecev. To je zelo raziskovano področje, saj NASA med drugim načrtuje tudi odpravo na Mars in odprave dlje v vesolje, ki bodo morale biti daljše.


13.08.2020

Ko odmeva

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti in ga poljudno predstavlja ob pomoči domačih ter tujih strokovnjakov; pojasnjuje pojave, s katerimi se srečujemo vsak dan, spremlja novosti pri raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo telovadbo. Možgane na dlani najdete tudi med podkasti in na twitterju: @mozganinadlani.


06.08.2020

Možgani na dlani, nevron pred mikrofon

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti in ga poljudno predstavlja ob pomoči domačih ter tujih strokovnjakov; pojasnjuje pojave, s katerimi se srečujemo vsak dan, spremlja novosti pri raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo telovadbo. Možgane na dlani najdete tudi med podkasti in na twitterju: @mozganinadlani.


30.07.2020

Plavajoči možgani

Zdaj pa gremo v vodo. Slana ali sladka – to vprašanje ne bo v ospredju, bo pa v ospredju vprašanje, kako se učimo plavati. Čas je torej za rubriko Možgani na dlani, ki bo danes malo drugačna, saj ne bomo toliko govorili o možganskih omrežjih, ki so aktivna pri plavanju, temveč bolj o psihološkem ozadju učenja plavanja. Pred radijski mikrofon smo povabili psihologinjo, nekdanjo plavalko in plavalno trenerko Tino Jeromen, da nam pove, kakšno okolje izbrati in kakšno ozračje ustvariti, da bo posameznik hitreje in laže splaval. Na začetku oddaje pa se nam bodo pridružili tudi otroci, ki so se udeležili ene izmed poletnih šol ljubljanskega Pionirskega doma.


23.07.2020

"Možgane lahko pretentamo, da je imobiliziran ud aktiven"

Počitek je ključnega pomena za regeneracijo mišic in možganov, zato brez skrbi in slabe vesti uživajte v ležanju na plaži med poletnim oddihom. Kaj pa ekstremne situacije, ko posamezniki preležijo 24 ur na dan? Kaj se dogaja z našimi možgani, natančneje kognicijo, če mirujemo dlje časa? Razlaga dr. Uroš Marušič z Inštituta za kineziološke raziskave Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, ki se ukvarja z nevroznanostjo gibanja.


16.07.2020

"Diši po poletju" - Kaj pa, če ne?

V zadnjih tednih ste najbrž tudi vi slišali, da je eden izmed pogostih simptomov bolezni COVID-19 izguba vonja. S tujko se to imenuje anozmija. In kaj imajo s tem opraviti naši možgani? V svet vonjev in živčevja se bomo potopili skupaj z dr. Dejanom Georgievom z nevrološke klinike UKC Ljubljana.


09.07.2020

Možgani v podmornici

V poletnih epizodah radi možgane pripeljemo bližje morju. Tokrat se odpravljamo pod vodno gladino - s podmornico in brskamo po svetu in prepletu podvodne medicine, psihologije in fiziologije. Z nami gre na potep prof. dr. Samo Ribarič.


02.07.2020

Kako se naši možgani navigirajo na morju (sploh če nimajo pomoči tehnologije)?

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti in ga poljudno predstavlja ob pomoči domačih ter tujih strokovnjakov; pojasnjuje pojave, s katerimi se srečujemo vsak dan, spremlja novosti pri raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo telovadbo. Možgane na dlani najdete tudi med podkasti in na twitterju: @mozganinadlani.


25.06.2020

Branje, akademska uspešnost, zasloni in še kaj

Sredi izpitnega obdobja se bomo znova poglobili v - branje. Bralno zaznavanje in razumevanje ter pomnjenje preučuje prof. dr. Jennifer Stiegler Balfour, ki ima na Univerzi New England v ZDA svoj laboratorij, v katerem se trenutno posvečajo predvsem digitalnim napravam in učinkovitosti branja z njih. Naši možgani imajo čudovito možnost, da tudi takrat, ko kakšna informacija manjka, s pomočjo konteksta sestavijo zgodbo.


18.06.2020

Trikrat preberem svoj tekst, pa še ne opazim napake

To se je zgodilo že vsem – napisali smo sporočilo, mail, trikrat pozorno prebrali in – še vedno so bile napake, še vedno so bile črke obrnjene, je kaj manjkalo in tako naprej. Smo bili samo površni ali nas naši možgani kdaj »pretentajo«, da nam je potem vsem malo nerodno? Po odgovore sem zavila na Oddelek za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, k asistentki Nini Purg.


11.06.2020

Vedenjski imunski sistem, konformizem, kriza in še kaj

Hana Hawlina bo tokrat z nami, doktorska študentka na Univerzi v Neuchatelu v Švici in sociokulturna psihologinja, naša neumorna sopotnica pri raziskovanju socialne psihologije in socialne nevroznanosti. Tokrat bomo klepetali o tem, kako poslušni so naši možgani, ko govorimo o času kriz, kot je recimo pandemija, kjer smo se počutili fizično in socialno ranljivi.


04.06.2020

Živali kot antistresna terapija za ljudi

Če uporabim besedno zvezo »človekov najboljši prijatelj«, verjetno ni dvoma, o kom govorim. Psom smo nadeli tak naziv, saj nas spremljajo že tisočletja. Tudi druge živali: mačke, konji, krave, ptice, so stalnica človeškega vsakdanjika. Na njihovo družbo bomo danes pogledali skozi aparature, ki merijo dogajanje v možganih. Kako prisotnost živali vpliva na to, kar se dogaja v našem telesu, je vprašanje, ki smo ga zastavili prof. dr. Petru Preglju, predstojniku Katedre za psihiatrijo na ljubljanski Medicinski fakulteti. Del oddaje Možgani na dlani pa posvečamo terapijam z živalmi, zato bosta z nami terapevtka s konji Petra Markič iz Mladinsko-klimatskega zdravilišča Rakitna in logopedinja z Univerzitetno-rehabilitacijskega inštituta Soča Špela Pirc. In še navodilo za poslušanje: na začetku boste slišali nekaj zvokov, poskušajte se vživeti vanje.


28.05.2020

"Zaradi dreves ne vidi gozda"

V tokratni epizodi vas Mojca Delač vabi na sprehod … v gozd. Z nami na potep gre tudi dr. Karla Klokočovnik Evans, kognitivna nevroznanstvenica z Univerze York v Veliki Britaniji, ki je malodane že celo življenje tudi »Slovenka po svetu« in smo jo v naših oddajah pred leti že gostili. Tokrat sta za izziv vzeli tisto znano frazo – »Zaradi dreves ne vidi gozda«. Seveda to v prispodobi pomeni, da zaradi osredotočenja na posamezne elemente ne vidimo širše slike, a tokrat bova frazo vzeli za izziv preučevanja našega vidnega zaznavanja.


21.05.2020

Možgani na dlani, nevron pred mikrofon:

Če boste prijaznost vtipkali v SSKJ boste najprej zraven prebrali, da je to lastnost prijaznega človeka. Ampak, kot pojasnjuje psihiatrinja in psihoterapevtka Breda Jelen Sobočan, je prijaznost več kot le osebnostna Značilnost človeka. Teden ozaveščanja o duševnem zdravju je za rdečo nit letos vzel prijaznost in tudi mi jo bomo vpletli v jutranje minute z nevroznanost.


14.05.2020

Zakaj nekoga pogrešamo?

Tokrat načenjamo temo, ki je v tednih samoizolacije zorela iz tedna v teden – Kaj se dogaja z našimi možgani, ko nekoga pogrešamo? Zakaj nam je tako težko, ko smo ločeni od ljubih ljudi? Videoklici kaj pomagajo? In kako je bilo v časih, ko jih še ni bilo? Psihiatrinja, izr. prof. dr. Maja Rus Makovec gre tokrat z nami na potep med nevrone, ki jim je hudo, ko ob nas ni ljudi, ki nam veliko pomenijo. Kot bomo slišali, nas možgani sicer spravijo v stisko, a iz nje tudi rešijo! Se slišimo ob 7.35 v četrtkovem jutru. Če vas ne bo, vas bomo pogrešali! Pripravlja: Mojca Delač.


07.05.2020

Možgani, maske in zaznavanje obrazov

Zaznavanje obrazov je za človeka izjemno pomembno, tudi evolucijsko, zato tej sposobnosti možgani namenjajo dobršen del svojih zmogljivosti in omrežij, pripoveduje dr. Eilidh Noyes, kognitivna nevroznanstvenica, ki se ukvarja z raziskovanjem zaznavanja in prepoznavanja obrazov. Identifikacija obrazov in emocij je izjemno pomembna, kaj pa se zgodi, ko obraz zakriva maska? Kako to vpliva na prepoznavanje znanih in kako neznanih obrazov? Kaj to pomeni za forenziko in kaj za naše odnose? To so le nekatera izmed vprašanj, ki si jih bomo zastavili v tokratni epizodi jutranjega potovanja med naše nevrone. V četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Mojca Delač.


30.04.2020

Naši možgani so pravi časovni stroj

Pa je že konec aprila! Kako hitro ali počasi vam tečejo te dnevi in tedni? Morda pa kar oboje? Hitro mineva, hkrati se pa vreče? O zaznavanju časa se bomo pogovarjali v tokratni epizodi Možgani na dlani. Katera omrežja so pri tem najbolj aktivna? Kaj je največji izziv za preučevanje? Kaj je odvisno od posameznika in katere značilnosti so skupne vsem? Zakaj je dojemanje časa v izolaciji navadno drugačno? Z nami bo francoska nevroznanstvenica prof. dr. Virginie van Wassenhove. Vzemite si čas za možgane in čas v četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač


23.04.2020

Možgani na dlani

V teh tednih lahko med novinarskimi konferencami opazujemo tudi neumorno tolmačenje v znakovni jezik, ki si seveda zasluži globok poklon. Ob tolmačenju iz besednega v znakovni jezik se v možganih odvija cel kup procesov, kar je seveda zlasti zahtevno, če se to odvija simultano. O tem, kako to poteka, bomo govorili v novi epizodi oddaje Možgani na dlani. Če se nam kdaj zatakne kakšna beseda na koncu jezika, se lahko zatakne tudi kretnja? Kako je s kretanjem novih besed, kot je denimo »koronavirus«? Kateri so glavni izzivi pri raziskovanju znakovnega jezika in možganov? O tem se bomo pogovarjali s prof. dr. Bencie Woll, ki se s področjem ukvarja že več kot štiri desetletja in je bila prva profesorica znakovnega jezika v Združenem Kraljestvu ter Jasno Bauman, direktorico Zavoda Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik. V četrtek ob 7.35 na Prvem!


16.04.2020

Možgani , ki jim je dolgčas

»Super, danes mi bo pa dolgčas!!« najbrž še nikoli niste vzkliknili. Dolgčas je stanje, ki ga ne dojemamo kot nekaj pozitivnega, bolj kot neugodje ker nimamo dela, se nič zanimivega ne dogaja, nimamo družbe, zabave, dela. Kaj pa to pomeni za naše možgane? Katerim nevronskim omrežjem je dolgčas? Kako je povezan z apatijo, depresijo in tesnobo? In kako lahko dolgčas rodi tudi ustvarjalnost? Vse to raziskujemo v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Mojca Delač.


09.04.2020

Možgani, spanje, pandemija in imunski sistem

V času, ko veliko govorimo o higieni rok in kašlja, se bomo v jutranjih minutah, v katerih potujemo med naše nevrone, posvetili higieni spanja. Ta ima v tem času številne izzive. Od porušenega cirkadianega ritma do nespečnosti, ki je, kot pravi prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, prerasla že v pravo vzporedno epidemijo, s katero se ukvarjajo po vsej Evropi. Spanje je izjemno pomembno tudi za delovanje našega imunskega sistema. V preteklosti so naredili že kar nekaj raziskav, ki so pokazale, kako z dobrim spanjem zmanjšamo možnost za okužbe z respiratornimi boleznimi. Tudi o tem v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Mojca Delač.


02.04.2020

Priložnosti in izzivi za socialne možgane v obdobju epidemije

Smo v obdobju, ki našim možganom nudi cel kup izzivov. Kot je v pretekli epizodi povedal nevrolog, prof. dr. Zvezdan Pirtošek, nam takšna izolacija lahko omogoči veliko večjo introspekcijo, pogled vase, da odkrijemo nekaj, čemur znanost pravi »socialni možgani«. Prav o teh socialnih možganih, o tem, kakšen vpogled vanje nudijo aktualne razmere, kako je s socialno distanco in kako se lahko tudi na distanci zbližamo, kaj ima z vsem tem tako imenovani »sebični gen« in kaj empatija, pa v četrtek ob 7.35 z asistentko sociokulturne psihologije z univerze Neuchatel v Švici - Hano Hawlina. Se slišimo na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.


Stran 12 od 25
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov