Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ste med tistimi, ki svoje počitniške ali druge potovalne načrte vedno prilagodijo tako, da namesto z letalom potujejo z ladjo, avtomobilom, vlakom, ali drugimi prevoznimi sredstvi? Ker vas že ob misli na letalo zagrabi panika, kljub temu da veste, da je ta način potovanja varnejši kot na primer vožnja z avtomobilom? Kako strah pred letenjem omreži naše nevrone?
Po odgovore sem se odpravila k asist. dr. Urši Čižman Štaba, specialistki klinične psihologije in kognitivno vedenjski terapevtki z URI Soča. Svojo zgodbo in izkušnje s strahom pred letenjem pa je z nami delila Nuša Baranja.
Kot je pojasnila dr. Čižman Štaba, je strah pred letenjem zelo pogost, saj letenje za nas ni nekaj naravnega:”Bolj smo navajeni, da hodimo po tleh, da smo stabilni, zaradi česar nam letenje lahko predstavlja neprijetne občutke.” Ugotavljajo, da je strah pred letenjem bolj pogost pri ženskah, občutljivejših posameznikih, ljudmi, ki so v nekem obdobju bolj pod stresom in tako naprej.
Marsikdo med nami ima izkušnje s tem, da ga kot otroka ni bilo strah letenja, starejši kot je, bolj pa je previden in bolj mu je neprijetno. Dr. Čižman Štaba razloži, da je to zaradi tega, ker imamo kot odrasli več izkušenj, imamo več informacij, bolj sledimo novicam. Vsaka novica o nesrečah v letalstvu lahko pri osebah, ki so bolj dovzetne, sproži ta strah. Po tem smo bolj dovzetni in selektivno pozorni prav na te slabe novice.
Podobno izkušnjo ima tudi Nuša, ki pripoveduje, da je kot otrok zelo rada letela, potem pa je bilo malo več strahu na letalu na maturantskem izletu, pozneje na službenem potovanju v Turčijo in nazadnje na letu v Berlin leta 2010. Po tem dogodku na letalo ni več stopila:
“Vsega se pravzaprav ne spomin. Teden pred letom sem že slabše spala, manj govorila, tudi apetita nisem imela. Leteli smo z zagrebškega letališča.Najprej sploh nisem mogla premakniti nog na letalo, imela sem težave z dihanjem, hiperventilirala sem, ves čas so bile ob meni tri stevardese, v dobri uri leta sem morala trikrat na stranišče v njihovem spremstvu, …”
Ko je pristala je nemudoma kupila karto za povratek z vlakom.
Strah je primarno čustvo, ki nas je varovalo pred nevarnimi situacijami. Zaradi tega naše telo ne loči, kaj je imaginarno in kaj racionalno, pojasnjuje dr. Čižman Štaba. Prav to se dogaja pri fobijah, ko zaznavamo ogrožajočo situacijo zelo nevarno,
“Vzpostavi se simpatični živčni sistem, ki ni odvisen od naše volje. Razširijo se zenice, zviša se pritisk, frekvenca srca, kri iz kože gre v možgane, v srce, v mišice … takrat postanemo malo bolj v pripravljenosti ‘boj ali beg‘. Telo se kar samo odzove, pred tem pa moramo imeti prepričanje, da je to neka nevarnost.”
Pri reševanju teh težav je pomembno, da svoje misli (npr. Letalo bo strmoglavilo! Spet me bo zajela panika! Vsi bodo videli, da me je strah!) zaznavamo in da se znamo pomiriti. Pri tem se je kot učinkovita izkazala tako imenovana kognitivna vedenjska terapija. Posameznik pa, poudarja dr. Čižman Štaba, se čisto sam s tem težko spoprime.
“Kadar so čustva močna in je strah močan, to vpliva tudi na kognitivne procese, zaradi česar je oslabljen spomin, težje vkodiramo informacije, poleg tega slabše zaznavanje, slaba presoja, slabša koncentracija in stalno ponavljanje negativnih misli, ki lahko ta strah samo še potencira”.
Več pa v zgornjem posnetku! Pa miren in prijeten let!
482 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Ste med tistimi, ki svoje počitniške ali druge potovalne načrte vedno prilagodijo tako, da namesto z letalom potujejo z ladjo, avtomobilom, vlakom, ali drugimi prevoznimi sredstvi? Ker vas že ob misli na letalo zagrabi panika, kljub temu da veste, da je ta način potovanja varnejši kot na primer vožnja z avtomobilom? Kako strah pred letenjem omreži naše nevrone?
Po odgovore sem se odpravila k asist. dr. Urši Čižman Štaba, specialistki klinične psihologije in kognitivno vedenjski terapevtki z URI Soča. Svojo zgodbo in izkušnje s strahom pred letenjem pa je z nami delila Nuša Baranja.
Kot je pojasnila dr. Čižman Štaba, je strah pred letenjem zelo pogost, saj letenje za nas ni nekaj naravnega:”Bolj smo navajeni, da hodimo po tleh, da smo stabilni, zaradi česar nam letenje lahko predstavlja neprijetne občutke.” Ugotavljajo, da je strah pred letenjem bolj pogost pri ženskah, občutljivejših posameznikih, ljudmi, ki so v nekem obdobju bolj pod stresom in tako naprej.
Marsikdo med nami ima izkušnje s tem, da ga kot otroka ni bilo strah letenja, starejši kot je, bolj pa je previden in bolj mu je neprijetno. Dr. Čižman Štaba razloži, da je to zaradi tega, ker imamo kot odrasli več izkušenj, imamo več informacij, bolj sledimo novicam. Vsaka novica o nesrečah v letalstvu lahko pri osebah, ki so bolj dovzetne, sproži ta strah. Po tem smo bolj dovzetni in selektivno pozorni prav na te slabe novice.
Podobno izkušnjo ima tudi Nuša, ki pripoveduje, da je kot otrok zelo rada letela, potem pa je bilo malo več strahu na letalu na maturantskem izletu, pozneje na službenem potovanju v Turčijo in nazadnje na letu v Berlin leta 2010. Po tem dogodku na letalo ni več stopila:
“Vsega se pravzaprav ne spomin. Teden pred letom sem že slabše spala, manj govorila, tudi apetita nisem imela. Leteli smo z zagrebškega letališča.Najprej sploh nisem mogla premakniti nog na letalo, imela sem težave z dihanjem, hiperventilirala sem, ves čas so bile ob meni tri stevardese, v dobri uri leta sem morala trikrat na stranišče v njihovem spremstvu, …”
Ko je pristala je nemudoma kupila karto za povratek z vlakom.
Strah je primarno čustvo, ki nas je varovalo pred nevarnimi situacijami. Zaradi tega naše telo ne loči, kaj je imaginarno in kaj racionalno, pojasnjuje dr. Čižman Štaba. Prav to se dogaja pri fobijah, ko zaznavamo ogrožajočo situacijo zelo nevarno,
“Vzpostavi se simpatični živčni sistem, ki ni odvisen od naše volje. Razširijo se zenice, zviša se pritisk, frekvenca srca, kri iz kože gre v možgane, v srce, v mišice … takrat postanemo malo bolj v pripravljenosti ‘boj ali beg‘. Telo se kar samo odzove, pred tem pa moramo imeti prepričanje, da je to neka nevarnost.”
Pri reševanju teh težav je pomembno, da svoje misli (npr. Letalo bo strmoglavilo! Spet me bo zajela panika! Vsi bodo videli, da me je strah!) zaznavamo in da se znamo pomiriti. Pri tem se je kot učinkovita izkazala tako imenovana kognitivna vedenjska terapija. Posameznik pa, poudarja dr. Čižman Štaba, se čisto sam s tem težko spoprime.
“Kadar so čustva močna in je strah močan, to vpliva tudi na kognitivne procese, zaradi česar je oslabljen spomin, težje vkodiramo informacije, poleg tega slabše zaznavanje, slaba presoja, slabša koncentracija in stalno ponavljanje negativnih misli, ki lahko ta strah samo še potencira”.
Več pa v zgornjem posnetku! Pa miren in prijeten let!
O vidnem zaznavanju in pomenu pozornosti v športu smo se z doc. dr. Jernejem Roškerjem s Fakultete za vedo o zdravju Univerze na Primorskem že pogovarjali pred meseci v eni naših epizod. Tokrat pa se bomo posvetili športu, ki je v zadnjih tednih v ospredju zaradi manj športnih razlogov. Kakšne izzive imajo torej možgani, ki igrajo tenis? Pripravlja Mojca Delač.
Megleni zimski dnevi niso prijetni, prav tako pa še zdaleč ni prijetno stanje, ki je dobilo ime prav po tem vremenskem pojavu. Možganska megla ima različne simptome in različne vzroke. Možgansko meglo sta nam razjasnili dr. Maša Čater in mag. Anica Prosnik Domjan. Pripravlja: Mojca Delač.
"Kako zanimivo bi bilo 'pokukati' v možgane Magnusa Carlsena," je ob pripravah na tokratno epizodo dejal dr. Simon Brezovar, klinični psiholog, ki rad ob prostem času odigra kakšno partijo šaha, še bolj pa ga s strokovnega vidika zanima, "kakšni mentalni procesi se odvijajo v možganih velemojstrov, da igrajo na tako vrhunskem nivoju". Raziskave igralcev šaha pa so ugotovile nekaj zelo zanimivega, kar nas bo odpeljalo do omrežja v možganih, ki je tesno povezano z zaznavanjem obrazov. Imenuje se fuziformni gyrus. Kako se spreminja in odziva na prepoznavanje šahovskih partij v primerjavi s prepoznavanjem obrazov? Kako se pri tem razlikujejo novinci v šahu v primerjavi z mojstri? Koliko je prirojenega talenta in kakšno vlogo pri genialnosti nosi trening? In česa se lahko naučimo iz primera sester Polgar? Vse to v tokratni epizodi! Pripravlja: Mojca Delač.
Leto, od katerega se poslavljamo, je prineslo tudi 300. epizodo Možganov na dlani, kar smo zaznamovali v posebnem jutru 28. oktobra, ko je slavil tudi radio. Na kavo z možgani v naš radijski studio so prišli tisti, katerih možgane pogosto povabimo k sodelovanju, saj so na svojih področjih vrhunski strokovnjaki. Tokrat bomo slišali zbirko njihovih misli in želja za ta naš organ: Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, Breda Jelen Sobočan, doc. dr. Blaž Koritnik, izr. prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, prof. dr. Maja Bresjanac. Pripravlja Mojca Delač.
Decembra smo zaradi okraševanja, priprave oziroma peke dobrot in obdarovanj najbližjih verjetno še bolj kot po navadi obremenjeni z odločitvami pri nakupovanju. Kakšni so mehanizmi odločanja, ki se v možganih dogajajo, ko se znajdemo med policami v trgovini in trgovskih centrih, je preverila Darja Pograjc.
Že kar tradicionalno jih bomo takole ob koncu leta malo »začinili«. Ob cimetu in ingverju, se tokrat lotevamo … kurkume! Z nami bo prof. dr. Mojca Kržan, predstojnica inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo ljubljanske medicinske fakultete. Ste vedeli, da ima kurkumin potrjene antioksidativne in protivnetne lastnosti? Kaj bi to lahko pomenilo za različne nevrodegenerativne bolezni? Se slišimo ob 7.35. Pripravlja: Mojca Delač.
V začetku novembra se je v 101. letu starosti poslovil psihiater, prof. Aaron Beck, pionir vedenjsko-kognitivne terapije. Kako sleči "železno srajco" naših misli in kakšno vlogo ima tu terapevtska smer, ki jo je vzpostavil? Kako to vpliva na naše možane in nevrobiološke spremembe v njih? O vedenjsko kognitivni terapiji smo se pogovarjali z mag. Petro Bavčar, specialistko klinične psihologije s Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana, ki je tudi VKT terapevtka. Avtorica oddaje: Mojca Delač.
Tokratni cikel "V omrežjih zvoka" Mojca Delač končuje s pogovorom z Lolo L. Cuddy, pianistko in psihologinjo, ki je leta 1969 v Kanadi odprla prvi laboratorij za zaznavanje glasbe in glasbeno psihologijo v tem delu sveta in enega prvih na svetu. Zato je v marsičem pionirsko prispevala k razumevanju vpliva glasbe na človekovo delovanje.
V ciklu V omrežjih zvoka se posvečamo vprašanju, na kakšne načine lahko zvok (terapevtsko) pomaga našim možganom). V zadnjem času vse več raziskav namenja pozornost vplivu fenomena vpliva zvoka, glasbe in ritma na možgane, v ospredju pa je fenomen binarnih tonov, ki naj bi na možgane vplival kot meditacija. Ob tem bomo s Karmen Resnik Robida, zdravstveno psihologinjo in magistrico nevroznanosti spoznali tudi multimodalno senzorno terapijo. Kaj imajo s tem zvoki? Prisluhnite!
Gosta tretje epizode serije V omrežjih zvoka sta Danielle Teale in Jaka Škapin, ki že pet let sodelujeta pri projektih Dancing with Parkinsons in Collective identity. Za Možgane na dlani sta pripovedovala, kako potekajo delavnice, kakšno vlogo imajo zvoki in gibi, kakšni so odzivi sodelujočih in kaj se zgodi, ko možgani najdejo obhode in nove poti za gibalno- zvočno ustvarjanje.Pripravlja: Mojca Delač.
V drugi epizodi jesenskega cikla serije "V omrežjih zvokov" raziskujemo, zakaj se nekateri neprijetni zvoki usedejo v naš spomin in ga zdramijo, ko se znova oglasi kaj podobnega. Kaj pa zvoki, ki jih slišimo, pa jih v resnici ni? Lahko glasba in zvočna terapija pomagata tudi pri psihiatričnih boleznih? O tem se pogovarjamo s psihiatrinjo dr. Arijano Turčin.
V tokratni štiridelni seriji "V omrežjih zvoka" raziskujemo, kakšne terapevtske potenciale ima glasba pri različnih možganskih poškodbah in boleznih ter kdaj lahko zvok našim možganom prinese tudi travmatične spomine in neprijetna občutja. V prvi epizodi se nam bo pridružila nevrologinja doc. dr. Sandra Morovič.
V posebnem tematskem jutru na Prvem smo obeležili 300 dopolnjenih epizod oddaje Možgani na dlani, ki je že zakorakala v svojo sedmo sezono. V radijski eter je premierno zazvenela 1. oktobra leta 2015, ko smo se z oftalmologom, prof. dr. Markom Hawlino odpravili v svet fosfenov. V Možganih na dlani vsak teden domači in tuji strokovnjaki na poljuden način bližajo vsa ta nova odkritja in pojasnjujejo delovanje možganov. Še vedno pa velja, da izzivov zanje na vseh področjih ne manjka. Na jutranjo kavo z možgani so prišli psihiatrinja Breda Jelen Sobočan, izr.prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, doc. dr. Blaž Koritnik, prof. dr. Maja Bresjanac in prof. dr. Zvezdan Pirtošek.
Dober spanec je eden izmed temeljev zdravja. O tem, kakšen je kakovosten spanec in zakaj je za možgane tako pomemben, smo v Možganih na dlani že veliko govorili. Kaj pa če si dobrega nočnega spanca preprosto ne moremo privoščiti? Če nam ga preprečuje nočno ali izmensko delo? Kaj se takrat dogaja s spalnimi cikli – jih možgani premoščajo, nadomeščajo ali jih v nekem napol budnem stanju vendarle doživljajo?
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti in ga poljudno predstavlja ob pomoči domačih ter tujih strokovnjakov; pojasnjuje pojave, s katerimi se srečujemo vsak dan, spremlja novosti pri raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo telovadbo. Možgane na dlani najdete tudi med podkasti in na twitterju: @mozganinadlani.
Christoph Dressler je vrhunski športnik. Z odbojko na mivki se ukvarja že več kot dvajset let. Hkrati je velik ljubitelj možganov in njihovih zmožnosti, zato na Kings Collegu v Londonu opravlja magisterij iz nevroznanosti. Presek obojega pa stanje zanosa. Kaj se zgodi, ko nam nekaj res dobro gre, smo osredotočeni, najbolje odreagiramo v najboljšem trenutku? Zakaj o tem ni dobro preveč razmišjati in kako nam lahko prav zanos pomaga pri spoprijemanju s stresom? O tem nam bo pripovedoval v tokratni epizodi Možganov na dlani!
Gotovo imamo vsi izkušnje s tem, da se, če dobro vidimo, če je prostor osvetljen, tudi precej lažje in bolj usklajeno gibamo po njem, kot če ne vidimo, kam gremo. Vidno zaznavanje človeku omogoča, da prepozna že zelo drobne spremembe v okolici. Kako pa je to povezano s športom in gibanjem? Lahko trening vidne pozornosti vpliva na izboljšanje športnih dosežkov? O tem v tokratni oddaji z doc. dr. Jernejem Roškerjem, s Fakultete za vede o zdravju univerze na Primorskem.
Možganom sicer gibanje izjemno prija, ampak znajo narediti vse, da nam stvari ne poenostavijo. Ker jih počitek in včasih tudi lenarjenje lahko – nagrajujeta. In, saj veste, kako je z nagradami. Človek se jih ravno ne brani, kajne? Zato tokrat poseben odmerek motivacije za naše možgane, da se lotijo gibanja in rekreacije. V ekipo bomo vzeli športno psihologinjo in nekoč vrhunsko odbojkarico, Meto Jerala Kegljevič. Se slišimo!
Septembra jutranje možganske minute namenjamo gibanju. Tokrat bo z nami prof. dr. Klaus Gramann s Tehniške univerze v Berlinu. Preučuje naše prostorsko zaznavanje, kako se gibamo po prostoru in kako sploh v tem velikem svetu, ki nas obdaja, najdemo smisel. Mojca Delač ga je povabila pred radijski mikrofon Prvega in v oddajo Možgani na dlani.
V štirih septembrskih epizodah Možganov na dlani bomo možganom privoščili obilo gibanja. Morda v vesolju vseh mogočih gibalnih in koordinacijskih zmožnosti, ki jih imamo, ne pomislimo najprej na planet – padec, a tudi ta je z nami od samih začetkov. Še zlasti so padci problematični pri starejših in prav s tem področjem se ukvarja prof. dr. Bettina Wollesen, ki je na Univerzi v Hamburgu profesorica znanosti o človeškem gibanju, sodeluje pa tudi s Tehniško univerzo. Poleti je bila tudi udeleženka poletne šole o nevroznanosti gibanja v Piranu, kjer jo je pred radijski mikrofon povabila Mojca Delač.
Neveljaven email naslov