21. september je Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni. Letos je namenjen osveščanju o tej bolezni, ki ne prizadene le oseb, ki zanjo zbolijo, pač pa tudi okolico. Po ocenah organizacije Alzheimer's Disease International je na svetu okoli 44 milijonov ljudi, obolelih z demenco, v Sloveniji pa okoli 32.000.
Letos mineva 110 let odkar je Alois Alzheimer, nemški psihiater in nevropatolog, opisal spremembe v možganih svoje bolnice z napredujočo demenco (Članek iz leta 1907 je nosil naslov: “Über eine eigenartige Erkrankung der Hirnrinde” /O nenavadni bolezni možganske skorje)
Ta oblika bolezni zdaj nosi ime po njem – Alzheimerjeva bolezen.
“Gre za kronično napredujočo bolezen možganov, pri kateri se v daljšem obdobju postopno kopičijo določene snovi, beljakovine, in to najprej na mestih v možganih, ki jih uporabljamo, da si zapomnimo stvari, da se orientiramo v prostoru. Pozneje, ko bolezen napreduje, je teh beljakovin (amiloid in tau) več, tudi v drugih delih možganov”
je za našo oddajo pojasnila doc. dr. Milica GregoričKramberger, vodja Centra za kognitivne motnje na ljubljanski Nevrološki kliniki.
Kljub temu, da je znana že toliko desetletij, pa še vedno ni odgovora na ključno vprašanje – kako jo uspešno pozdraviti?.
Zakaj pride do nabiranja teh beljakovin?
“Ta proces je očitno izjemno kompleksen, ker je raziskav na to temo zelo veliko in skušajo do problema dostopati z več vidikov, enoznačnega odgovora na to pa še niso našli. Mislimo pa, da je faktorjev več, en dejavnik je dednost, gotovo vpliva okolje, življenjski stil posameznika, najbolj pa to, da se človek stara”.
Tako je pojasnila doc. dr. Kramberger, ki je dodala, da je demenca sindrom, skupek težav, ki jih ima oseba. Razlogov, zakaj do teh težav pride, pa je lahko več. Od vnetij, do težav v razpoloženju, hormonskem neravnovesju, pomanjkanju vitaminov in tako naprej, … približno 10 % takšnih vzrokov lahko pozdravijo, ostale pa so kronične, napredujoče bolezni možganov, ki jih ne znajo ustaviti, znajo pa zdraviti.
PET posnetek zdravih možganov in primerjava z možgani obolelega v začetni fazi Alzheimerjeve bolezni.
Izredno pomembno je, kako hitro bolezen odkrijejo. doc. dr. Gregorič Kramberger je pri tem razložila, da lahko s sredstvi, ki obstajajo, najbolje pomagajo in vplivajo v začetnem obdobju Alzheimerjeve bolezni:
“Imamo zdravila, ki na začetku težav nadomeščajo manjkajoči živčni prenašalec acetil holin. S tem, ko ga bolnik prejema v začetnem obdobju, se odloži čas, ko je človek tako prizadet zaradi bolezni, da ne more več sam skrbeti zase”.
Več o klinični raziskavi, v kateri so vključeni na Nevrološki kliniki v Ljubljani lahko slišite v oddaji, za konec pa še misel naše tokratne sogovornice ob Svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni:
“Vsi se staramo, temu ne moremo uiti. Poskusimo se skupaj kvalitetno starati, to pomeni, da nam je mar za naše možgane in druge dele telesa. Če bomo skušali živeti zdravo, bomo tudi dobro vplivali na zdravje možganov!”
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Možgani na dlani
21.09.2017
21. september je Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni. Letos je namenjen osveščanju o tej bolezni, ki ne prizadene le oseb, ki zanjo zbolijo, pač pa tudi okolico. Po ocenah organizacije Alzheimer's Disease International je na svetu okoli 44 milijonov ljudi, obolelih z demenco, v Sloveniji pa okoli 32.000.
Letos mineva 110 let odkar je Alois Alzheimer, nemški psihiater in nevropatolog, opisal spremembe v možganih svoje bolnice z napredujočo demenco (Članek iz leta 1907 je nosil naslov: “Über eine eigenartige Erkrankung der Hirnrinde” /O nenavadni bolezni možganske skorje)
Ta oblika bolezni zdaj nosi ime po njem – Alzheimerjeva bolezen.
“Gre za kronično napredujočo bolezen možganov, pri kateri se v daljšem obdobju postopno kopičijo določene snovi, beljakovine, in to najprej na mestih v možganih, ki jih uporabljamo, da si zapomnimo stvari, da se orientiramo v prostoru. Pozneje, ko bolezen napreduje, je teh beljakovin (amiloid in tau) več, tudi v drugih delih možganov”
je za našo oddajo pojasnila doc. dr. Milica GregoričKramberger, vodja Centra za kognitivne motnje na ljubljanski Nevrološki kliniki.
Kljub temu, da je znana že toliko desetletij, pa še vedno ni odgovora na ključno vprašanje – kako jo uspešno pozdraviti?.
Zakaj pride do nabiranja teh beljakovin?
“Ta proces je očitno izjemno kompleksen, ker je raziskav na to temo zelo veliko in skušajo do problema dostopati z več vidikov, enoznačnega odgovora na to pa še niso našli. Mislimo pa, da je faktorjev več, en dejavnik je dednost, gotovo vpliva okolje, življenjski stil posameznika, najbolj pa to, da se človek stara”.
Tako je pojasnila doc. dr. Kramberger, ki je dodala, da je demenca sindrom, skupek težav, ki jih ima oseba. Razlogov, zakaj do teh težav pride, pa je lahko več. Od vnetij, do težav v razpoloženju, hormonskem neravnovesju, pomanjkanju vitaminov in tako naprej, … približno 10 % takšnih vzrokov lahko pozdravijo, ostale pa so kronične, napredujoče bolezni možganov, ki jih ne znajo ustaviti, znajo pa zdraviti.
PET posnetek zdravih možganov in primerjava z možgani obolelega v začetni fazi Alzheimerjeve bolezni.
Izredno pomembno je, kako hitro bolezen odkrijejo. doc. dr. Gregorič Kramberger je pri tem razložila, da lahko s sredstvi, ki obstajajo, najbolje pomagajo in vplivajo v začetnem obdobju Alzheimerjeve bolezni:
“Imamo zdravila, ki na začetku težav nadomeščajo manjkajoči živčni prenašalec acetil holin. S tem, ko ga bolnik prejema v začetnem obdobju, se odloži čas, ko je človek tako prizadet zaradi bolezni, da ne more več sam skrbeti zase”.
Več o klinični raziskavi, v kateri so vključeni na Nevrološki kliniki v Ljubljani lahko slišite v oddaji, za konec pa še misel naše tokratne sogovornice ob Svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni:
“Vsi se staramo, temu ne moremo uiti. Poskusimo se skupaj kvalitetno starati, to pomeni, da nam je mar za naše možgane in druge dele telesa. Če bomo skušali živeti zdravo, bomo tudi dobro vplivali na zdravje možganov!”
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Si tudi vi ne predstavljate jutranje rutine brez skodelice kave? Kot nam je povedala prof. dr. Mojca Kržan, predstojnica Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo ljubljanske medicinske fakultete
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Plavanje skupaj s tropskimi ribicami, odkrivanje prostranih puščavskih planjav, vzpon na "vrh sveta" - takšne podobe si radi naslikamo v mislih, ko se pripravljamo na potovanje v oddaljene kraje. A kaj, ko nam zna prve dni na počitniški destinaciji skaliti t. i. jet lag oziroma bolezen časovnih pasov, zaradi katere slabo spimo, smo čez dan utrujeni in imamo na primer prebavne težave. Pojav jet laga bomo raziskali v četrtkovi jutranji oddaji Možgani na dlani. Ne preslišite ob 7:35 na Prvem!
Da so naše živčne celice majhna kompleksna elektrarna - stalno namreč proizvajajo električno aktivnost - smo v oddaji Možgani na dlani že povedali. Tokrat pa zavijamo v malce drugačno smer - ugotavljali bomo, kaj se v možganih dogaja, ko se srečata njihovo električno valovanje in elektrika zunanjega vira, kot sta recimo strela ali električni paralizator. Z nami bo prof. dr. Zvezdan Pirtošek, spec. nevrolog na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja na ljubljanski Nevrološki kliniki. Ne preslišite, na Prvem ob 7:35!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Tudi vi kdaj sanjarite? Vam misli uidejo na počitnice, v vaše najljubše kraje, k ljudem, v prihodnost, polno priložnosti in sreče? Je sanjarjenje vedno nekaj pozitivnega? Je lahko tudi škodljivo? Zakaj ne gre tako zlahka dajati ‘etiket’ na to naše sanjanje z odprtimi očmi in ali ima sanjarjenje pravzaprav res kaj skupnega s spanjem?
Pisanje na roko in branje sta pomembna kulturna dosežka človeka. Evolucijsko gledano nista stara, okoli pet, šest tisoč let, sta pa za človeka zelo pomembna. Pisati in brati se naučimo v zgodnjem otroštvu, a glede na to, da živimo v digitalni dobi, se stvari spreminjajo. Pisanje na roko izpodrivata tipkanje in drsanje po zaslonu. Več kot 40 ameriških zveznih držav je že sprejelo standard, da se učitelj sam odloči, ali otroke nauči pisati tudi pisane črke ali ne. Gre za korak s časom ali za opuščanje dejavnosti, ki je zelo pomembna za razvoj možganskih funkcij otroka? Tokrat svet nevronov raziskuje Špela Šebenik.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Za eholokacijo pri netopirjih ali delfinih ste najbrž že slišali, v tokratnem potepu med nevroni pa bomo raziskovali, koliko je že znanega o tej zmožnosti navigacije in zaznavanja prostorov s pomočjo poslušanja odmevov pri ljudeh? Gre za veščino, ki je zelo uporabna pri slepih osebah, saj si lahko na primer s klikajočimi zvoki iz ust ustvarijo sliko o prostoru. Mojca Delač je poklicala tri raziskovalce eholokacije iz Nemčije, Švedske in Velike Britanije. Veliko radovednosti in dobra mera zvokov, ki jih naši možgani torej lahko interpretirajo v sliko okolja, tudi če ga ne vidimo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Ob 8. februarju bodo rdeča nit radijskega jutra knjižnice, zato smo tudi v tokratni epizodi oddaje Možgani na dlani pokukali v našo »možgansko knjižnico«, kot bi lahko rekli spominu. Se spomnite kaj ste počeli včeraj? Mnogi boste najbrž prikimali. Kaj pa v četrtek pred štirinajstimi dnevi? Enim mesecem? Šestimi leti? Ja, marsikaj, kar se nam zgodi zbledi in utone v pozabo, obstaja pa tudi peščica posameznikov, pri katerih to ni tako in imajo izrazito dober avtobiografski spomin in se odlično spomnijo vsakega dneva življenja od določenega leta naprej. O tako imenovani hipertimeziji se je Mojca Delač pogovarjala z nevrologom prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom. So nevronska omrežja posameznikov s to sposobnostjo drugačna? Kaj imajo skupnega? In zakaj je pozabljanje včasih koristno?
