21. september je Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni. Letos je namenjen osveščanju o tej bolezni, ki ne prizadene le oseb, ki zanjo zbolijo, pač pa tudi okolico. Po ocenah organizacije Alzheimer's Disease International je na svetu okoli 44 milijonov ljudi, obolelih z demenco, v Sloveniji pa okoli 32.000.
Letos mineva 110 let odkar je Alois Alzheimer, nemški psihiater in nevropatolog, opisal spremembe v možganih svoje bolnice z napredujočo demenco (Članek iz leta 1907 je nosil naslov: “Über eine eigenartige Erkrankung der Hirnrinde” /O nenavadni bolezni možganske skorje)
Ta oblika bolezni zdaj nosi ime po njem – Alzheimerjeva bolezen.
“Gre za kronično napredujočo bolezen možganov, pri kateri se v daljšem obdobju postopno kopičijo določene snovi, beljakovine, in to najprej na mestih v možganih, ki jih uporabljamo, da si zapomnimo stvari, da se orientiramo v prostoru. Pozneje, ko bolezen napreduje, je teh beljakovin (amiloid in tau) več, tudi v drugih delih možganov”
je za našo oddajo pojasnila doc. dr. Milica GregoričKramberger, vodja Centra za kognitivne motnje na ljubljanski Nevrološki kliniki.
Kljub temu, da je znana že toliko desetletij, pa še vedno ni odgovora na ključno vprašanje – kako jo uspešno pozdraviti?.
Zakaj pride do nabiranja teh beljakovin?
“Ta proces je očitno izjemno kompleksen, ker je raziskav na to temo zelo veliko in skušajo do problema dostopati z več vidikov, enoznačnega odgovora na to pa še niso našli. Mislimo pa, da je faktorjev več, en dejavnik je dednost, gotovo vpliva okolje, življenjski stil posameznika, najbolj pa to, da se človek stara”.
Tako je pojasnila doc. dr. Kramberger, ki je dodala, da je demenca sindrom, skupek težav, ki jih ima oseba. Razlogov, zakaj do teh težav pride, pa je lahko več. Od vnetij, do težav v razpoloženju, hormonskem neravnovesju, pomanjkanju vitaminov in tako naprej, … približno 10 % takšnih vzrokov lahko pozdravijo, ostale pa so kronične, napredujoče bolezni možganov, ki jih ne znajo ustaviti, znajo pa zdraviti.
PET posnetek zdravih možganov in primerjava z možgani obolelega v začetni fazi Alzheimerjeve bolezni.
Izredno pomembno je, kako hitro bolezen odkrijejo. doc. dr. Gregorič Kramberger je pri tem razložila, da lahko s sredstvi, ki obstajajo, najbolje pomagajo in vplivajo v začetnem obdobju Alzheimerjeve bolezni:
“Imamo zdravila, ki na začetku težav nadomeščajo manjkajoči živčni prenašalec acetil holin. S tem, ko ga bolnik prejema v začetnem obdobju, se odloži čas, ko je človek tako prizadet zaradi bolezni, da ne more več sam skrbeti zase”.
Več o klinični raziskavi, v kateri so vključeni na Nevrološki kliniki v Ljubljani lahko slišite v oddaji, za konec pa še misel naše tokratne sogovornice ob Svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni:
“Vsi se staramo, temu ne moremo uiti. Poskusimo se skupaj kvalitetno starati, to pomeni, da nam je mar za naše možgane in druge dele telesa. Če bomo skušali živeti zdravo, bomo tudi dobro vplivali na zdravje možganov!”
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Možgani na dlani
21.09.2017
21. september je Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni. Letos je namenjen osveščanju o tej bolezni, ki ne prizadene le oseb, ki zanjo zbolijo, pač pa tudi okolico. Po ocenah organizacije Alzheimer's Disease International je na svetu okoli 44 milijonov ljudi, obolelih z demenco, v Sloveniji pa okoli 32.000.
Letos mineva 110 let odkar je Alois Alzheimer, nemški psihiater in nevropatolog, opisal spremembe v možganih svoje bolnice z napredujočo demenco (Članek iz leta 1907 je nosil naslov: “Über eine eigenartige Erkrankung der Hirnrinde” /O nenavadni bolezni možganske skorje)
Ta oblika bolezni zdaj nosi ime po njem – Alzheimerjeva bolezen.
“Gre za kronično napredujočo bolezen možganov, pri kateri se v daljšem obdobju postopno kopičijo določene snovi, beljakovine, in to najprej na mestih v možganih, ki jih uporabljamo, da si zapomnimo stvari, da se orientiramo v prostoru. Pozneje, ko bolezen napreduje, je teh beljakovin (amiloid in tau) več, tudi v drugih delih možganov”
je za našo oddajo pojasnila doc. dr. Milica GregoričKramberger, vodja Centra za kognitivne motnje na ljubljanski Nevrološki kliniki.
Kljub temu, da je znana že toliko desetletij, pa še vedno ni odgovora na ključno vprašanje – kako jo uspešno pozdraviti?.
Zakaj pride do nabiranja teh beljakovin?
“Ta proces je očitno izjemno kompleksen, ker je raziskav na to temo zelo veliko in skušajo do problema dostopati z več vidikov, enoznačnega odgovora na to pa še niso našli. Mislimo pa, da je faktorjev več, en dejavnik je dednost, gotovo vpliva okolje, življenjski stil posameznika, najbolj pa to, da se človek stara”.
Tako je pojasnila doc. dr. Kramberger, ki je dodala, da je demenca sindrom, skupek težav, ki jih ima oseba. Razlogov, zakaj do teh težav pride, pa je lahko več. Od vnetij, do težav v razpoloženju, hormonskem neravnovesju, pomanjkanju vitaminov in tako naprej, … približno 10 % takšnih vzrokov lahko pozdravijo, ostale pa so kronične, napredujoče bolezni možganov, ki jih ne znajo ustaviti, znajo pa zdraviti.
PET posnetek zdravih možganov in primerjava z možgani obolelega v začetni fazi Alzheimerjeve bolezni.
Izredno pomembno je, kako hitro bolezen odkrijejo. doc. dr. Gregorič Kramberger je pri tem razložila, da lahko s sredstvi, ki obstajajo, najbolje pomagajo in vplivajo v začetnem obdobju Alzheimerjeve bolezni:
“Imamo zdravila, ki na začetku težav nadomeščajo manjkajoči živčni prenašalec acetil holin. S tem, ko ga bolnik prejema v začetnem obdobju, se odloži čas, ko je človek tako prizadet zaradi bolezni, da ne more več sam skrbeti zase”.
Več o klinični raziskavi, v kateri so vključeni na Nevrološki kliniki v Ljubljani lahko slišite v oddaji, za konec pa še misel naše tokratne sogovornice ob Svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni:
“Vsi se staramo, temu ne moremo uiti. Poskusimo se skupaj kvalitetno starati, to pomeni, da nam je mar za naše možgane in druge dele telesa. Če bomo skušali živeti zdravo, bomo tudi dobro vplivali na zdravje možganov!”
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Ker oktobra radio obeležuje devet desetletij risanja zgodb z zvokom, štiri četrtkove epizode namenjamo prav temu – možganom in zvoku. Najprej se bomo odpravili na bučno zabavo in se vprašali, kako naši možgani usmerjajo pozornost na enega sogovornika in kako je mogoče, da ob poplavi dražljajev v zelo glasni množici slišimo, če nas kdo pokliče po imenu. In po drugi strani – zakaj kdaj v mirnem okolju koga, kljub temu da je ob nas, enostavno ne slišimo, ker počnemo nekaj drugega? V četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Vsem se kdaj zgodi, da pridemo v nek prostor, pa smo pozabili, po kaj smo prišli. Da odpremo omaro, pa nimamo pojma, kaj iščemo, da pozabimo ime sogovornika, ki ga sicer dobro poznamo, da imamo besedo na koncu jezika, pa se je ne spomnimo. Kdaj pa to postane težava, ker se pojavlja prepogosto in nas začne skrbeti, da je z našimi možgani nekaj narobe? O tem smo se pogovarjali z nevrologom dr. Jeremyjem Isaacsom.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Strah pred padcem v globino je eden najbolj ukoreninjenih v ljudeh in del našega preživetvenega nagona. Če se lotimo adrenalinskih podvigov kot je npr. bungee jumping, se zato v naših možganih odvija pravi boj. En del možganov nam pravi, da gre za nevarno situacijo in da bi bilo najbolje pobegniti. Drug del pa nas mami k skoku z obljubo o zabavnosti tega početja. Kaj vzbudi ene in kaj druge občutke boste izvedeli v četrtkovi oddaji Možgani na dlani. V možgane tistih, ki se odločijo za bungee jumping bomo pogledali ob 7:35 na Prvem.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
O tem refleksu kroži mnogo mitov, pa tudi zanimivih teorij. Koliko o zehanju že ve nevroznanost, je res nalezljivo in ali obstajajo tudi posamezniki, ki nikoli ne zehajo? Prof. dr. Simon Thompson nas je tokrat odpeljal v svet nevronov.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
