Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Spalno paralizo lahko doživimo, če se zbudimo med spanjem v fazi REM
Nenadoma se zbudiš sredi noči in v bistvu še ne veš, ali si se res zbudil ali še spiš. Potem ugotoviš, da čeprav fizično zaznavaš stvari, kot da bi se zbudil, ne moreš premikati rok, nog, da si nekako paraliziran … Potem malo pogledaš po sobi in dobiš občutek, kot da se sence premikajo, kot da te nekdo iz senc gleda, kot da so sence žive in kot da bi ti nekdo stiskal prsni koš. Ne moreš se premikati, premika pa se vse okoli tebe.
Klemen je izkusil t. i. spalno paralizo – fenomen, za katerega ni točnih podatkov o tem, kako pogost pravzaprav je. Zakaj oz. kdaj se zgodi? Odgovor je med spanjem v fazi REM, razloži prof. dr. Lea Dolenc Grošelj, vodja Laboratorija za motnje spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo Univerzitetnega Kliničnega centra Ljubljana.
V tej fazi spanja imamo minimalno mišično dejavnost, kar pomeni, da so dejavne mišice za dihanje, druge pa imajo zelo nizko dejavnost. Temu se reče mišična atonija. V fazi REM največ sanjamo in, ja, gre za neki obrambni mehanizem, da se v spanju ne poškodujemo, da ne bi imeli te povečane motorične dejavnosti.
“Če se človek med tem (op. a. mišično atonijo) prebudi, je to lahko zelo neprijeten občutek,” še doda. Prav zaradi mišične atonije imamo občutek, da se ne moremo premakniti. V tem stanju se zamegli percepcija časa, pove Klemen.
Predstavljajte si, da gledate grozljivko. Pač traja in traja, tudi če bi si želel, da se pač skrajša. Zdaj je pa potem težko reči, ali to traja 15 sekund ali pa 20 minut.
“Ljudje se takrat predvsem bojijo tega, da ne bodo mogli dihati. Vendar jih vedno pomirimo, da so dihalne mišice inervirane povsem drugače in da dihanje takrat ni problematično. Tako da naj ostanejo čim bolj mirni, da bo to minilo in naj primerno spijo,” še svetuje prof. dr. Dolenc Grošelj. Kljub svoji strašljivosti torej spalna paraliza ni bolezen, ampak je v resnici nenevaren in neškodljiv pojav. Možnosti za pojav tega fenomena boste precej zmanjšali, če boste dovolj spali in se izogibali alkoholnim pijačam, ki povzročajo dodatno sproščanje mišic.
486 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Spalno paralizo lahko doživimo, če se zbudimo med spanjem v fazi REM
Nenadoma se zbudiš sredi noči in v bistvu še ne veš, ali si se res zbudil ali še spiš. Potem ugotoviš, da čeprav fizično zaznavaš stvari, kot da bi se zbudil, ne moreš premikati rok, nog, da si nekako paraliziran … Potem malo pogledaš po sobi in dobiš občutek, kot da se sence premikajo, kot da te nekdo iz senc gleda, kot da so sence žive in kot da bi ti nekdo stiskal prsni koš. Ne moreš se premikati, premika pa se vse okoli tebe.
Klemen je izkusil t. i. spalno paralizo – fenomen, za katerega ni točnih podatkov o tem, kako pogost pravzaprav je. Zakaj oz. kdaj se zgodi? Odgovor je med spanjem v fazi REM, razloži prof. dr. Lea Dolenc Grošelj, vodja Laboratorija za motnje spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo Univerzitetnega Kliničnega centra Ljubljana.
V tej fazi spanja imamo minimalno mišično dejavnost, kar pomeni, da so dejavne mišice za dihanje, druge pa imajo zelo nizko dejavnost. Temu se reče mišična atonija. V fazi REM največ sanjamo in, ja, gre za neki obrambni mehanizem, da se v spanju ne poškodujemo, da ne bi imeli te povečane motorične dejavnosti.
“Če se človek med tem (op. a. mišično atonijo) prebudi, je to lahko zelo neprijeten občutek,” še doda. Prav zaradi mišične atonije imamo občutek, da se ne moremo premakniti. V tem stanju se zamegli percepcija časa, pove Klemen.
Predstavljajte si, da gledate grozljivko. Pač traja in traja, tudi če bi si želel, da se pač skrajša. Zdaj je pa potem težko reči, ali to traja 15 sekund ali pa 20 minut.
“Ljudje se takrat predvsem bojijo tega, da ne bodo mogli dihati. Vendar jih vedno pomirimo, da so dihalne mišice inervirane povsem drugače in da dihanje takrat ni problematično. Tako da naj ostanejo čim bolj mirni, da bo to minilo in naj primerno spijo,” še svetuje prof. dr. Dolenc Grošelj. Kljub svoji strašljivosti torej spalna paraliza ni bolezen, ampak je v resnici nenevaren in neškodljiv pojav. Možnosti za pojav tega fenomena boste precej zmanjšali, če boste dovolj spali in se izogibali alkoholnim pijačam, ki povzročajo dodatno sproščanje mišic.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Elektrotehnično znanje in merjenje omogočata zanimiv vpogled v svet zvoka in zaznavanja zvoka
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Ker oktobra radio obeležuje devet desetletij risanja zgodb z zvokom, štiri četrtkove epizode namenjamo prav temu – možganom in zvoku. Najprej se bomo odpravili na bučno zabavo in se vprašali, kako naši možgani usmerjajo pozornost na enega sogovornika in kako je mogoče, da ob poplavi dražljajev v zelo glasni množici slišimo, če nas kdo pokliče po imenu. In po drugi strani – zakaj kdaj v mirnem okolju koga, kljub temu da je ob nas, enostavno ne slišimo, ker počnemo nekaj drugega? V četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Vsem se kdaj zgodi, da pridemo v nek prostor, pa smo pozabili, po kaj smo prišli. Da odpremo omaro, pa nimamo pojma, kaj iščemo, da pozabimo ime sogovornika, ki ga sicer dobro poznamo, da imamo besedo na koncu jezika, pa se je ne spomnimo. Kdaj pa to postane težava, ker se pojavlja prepogosto in nas začne skrbeti, da je z našimi možgani nekaj narobe? O tem smo se pogovarjali z nevrologom dr. Jeremyjem Isaacsom.
Kaj visoke temperature pomenijo za naše možgane in kako skrbijo za ohlajanje
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Strah pred padcem v globino je eden najbolj ukoreninjenih v ljudeh in del našega preživetvenega nagona. Če se lotimo adrenalinskih podvigov kot je npr. bungee jumping, se zato v naših možganih odvija pravi boj. En del možganov nam pravi, da gre za nevarno situacijo in da bi bilo najbolje pobegniti. Drug del pa nas mami k skoku z obljubo o zabavnosti tega početja. Kaj vzbudi ene in kaj druge občutke boste izvedeli v četrtkovi oddaji Možgani na dlani. V možgane tistih, ki se odločijo za bungee jumping bomo pogledali ob 7:35 na Prvem.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
O tem refleksu kroži mnogo mitov, pa tudi zanimivih teorij. Koliko o zehanju že ve nevroznanost, je res nalezljivo in ali obstajajo tudi posamezniki, ki nikoli ne zehajo? Prof. dr. Simon Thompson nas je tokrat odpeljal v svet nevronov.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov