Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Spalno paralizo lahko doživimo, če se zbudimo med spanjem v fazi REM
Nenadoma se zbudiš sredi noči in v bistvu še ne veš, ali si se res zbudil ali še spiš. Potem ugotoviš, da čeprav fizično zaznavaš stvari, kot da bi se zbudil, ne moreš premikati rok, nog, da si nekako paraliziran … Potem malo pogledaš po sobi in dobiš občutek, kot da se sence premikajo, kot da te nekdo iz senc gleda, kot da so sence žive in kot da bi ti nekdo stiskal prsni koš. Ne moreš se premikati, premika pa se vse okoli tebe.
Klemen je izkusil t. i. spalno paralizo – fenomen, za katerega ni točnih podatkov o tem, kako pogost pravzaprav je. Zakaj oz. kdaj se zgodi? Odgovor je med spanjem v fazi REM, razloži prof. dr. Lea Dolenc Grošelj, vodja Laboratorija za motnje spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo Univerzitetnega Kliničnega centra Ljubljana.
V tej fazi spanja imamo minimalno mišično dejavnost, kar pomeni, da so dejavne mišice za dihanje, druge pa imajo zelo nizko dejavnost. Temu se reče mišična atonija. V fazi REM največ sanjamo in, ja, gre za neki obrambni mehanizem, da se v spanju ne poškodujemo, da ne bi imeli te povečane motorične dejavnosti.
“Če se človek med tem (op. a. mišično atonijo) prebudi, je to lahko zelo neprijeten občutek,” še doda. Prav zaradi mišične atonije imamo občutek, da se ne moremo premakniti. V tem stanju se zamegli percepcija časa, pove Klemen.
Predstavljajte si, da gledate grozljivko. Pač traja in traja, tudi če bi si želel, da se pač skrajša. Zdaj je pa potem težko reči, ali to traja 15 sekund ali pa 20 minut.
“Ljudje se takrat predvsem bojijo tega, da ne bodo mogli dihati. Vendar jih vedno pomirimo, da so dihalne mišice inervirane povsem drugače in da dihanje takrat ni problematično. Tako da naj ostanejo čim bolj mirni, da bo to minilo in naj primerno spijo,” še svetuje prof. dr. Dolenc Grošelj. Kljub svoji strašljivosti torej spalna paraliza ni bolezen, ampak je v resnici nenevaren in neškodljiv pojav. Možnosti za pojav tega fenomena boste precej zmanjšali, če boste dovolj spali in se izogibali alkoholnim pijačam, ki povzročajo dodatno sproščanje mišic.
486 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Spalno paralizo lahko doživimo, če se zbudimo med spanjem v fazi REM
Nenadoma se zbudiš sredi noči in v bistvu še ne veš, ali si se res zbudil ali še spiš. Potem ugotoviš, da čeprav fizično zaznavaš stvari, kot da bi se zbudil, ne moreš premikati rok, nog, da si nekako paraliziran … Potem malo pogledaš po sobi in dobiš občutek, kot da se sence premikajo, kot da te nekdo iz senc gleda, kot da so sence žive in kot da bi ti nekdo stiskal prsni koš. Ne moreš se premikati, premika pa se vse okoli tebe.
Klemen je izkusil t. i. spalno paralizo – fenomen, za katerega ni točnih podatkov o tem, kako pogost pravzaprav je. Zakaj oz. kdaj se zgodi? Odgovor je med spanjem v fazi REM, razloži prof. dr. Lea Dolenc Grošelj, vodja Laboratorija za motnje spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo Univerzitetnega Kliničnega centra Ljubljana.
V tej fazi spanja imamo minimalno mišično dejavnost, kar pomeni, da so dejavne mišice za dihanje, druge pa imajo zelo nizko dejavnost. Temu se reče mišična atonija. V fazi REM največ sanjamo in, ja, gre za neki obrambni mehanizem, da se v spanju ne poškodujemo, da ne bi imeli te povečane motorične dejavnosti.
“Če se človek med tem (op. a. mišično atonijo) prebudi, je to lahko zelo neprijeten občutek,” še doda. Prav zaradi mišične atonije imamo občutek, da se ne moremo premakniti. V tem stanju se zamegli percepcija časa, pove Klemen.
Predstavljajte si, da gledate grozljivko. Pač traja in traja, tudi če bi si želel, da se pač skrajša. Zdaj je pa potem težko reči, ali to traja 15 sekund ali pa 20 minut.
“Ljudje se takrat predvsem bojijo tega, da ne bodo mogli dihati. Vendar jih vedno pomirimo, da so dihalne mišice inervirane povsem drugače in da dihanje takrat ni problematično. Tako da naj ostanejo čim bolj mirni, da bo to minilo in naj primerno spijo,” še svetuje prof. dr. Dolenc Grošelj. Kljub svoji strašljivosti torej spalna paraliza ni bolezen, ampak je v resnici nenevaren in neškodljiv pojav. Možnosti za pojav tega fenomena boste precej zmanjšali, če boste dovolj spali in se izogibali alkoholnim pijačam, ki povzročajo dodatno sproščanje mišic.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Znanstveniki so prišli do spoznanja, da lahko višja mera koncentracije, ki je potrebna pri vožnji motorja, lahko vpliva na tudi siceršnji višji nivo možganskih kognitivnih funkcij in procesiranja. Ampak – kako lahko zvok motorja zapelje naše možgane, še preden mi zapeljemo motor? Kaj se zgodi, ko v zgodbo vključimo še adrenalin? Kako ta vpliva na našo pozornost, zaznavanje in sprejemanje odločitev – predvsem tistih- nepremišljenih? O tem se bo Mojca Delač v tokratni oddaji pogovarjala s strokovnjakom za varno vožnjo in direktorjem Inštituta za civilizacijo in kulturo, Andrejem Brglezom. Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Tokrat se bomo odpravili na sladoled! Ob mislih nanj se marsikomu na obrazu nariše zadovoljen nasmeh. Pa se vam je že kdaj zgodilo, da je hladno osvežitev pospremil tudi neprijeten glavobol? Kako in zakaj se to zgodi? Vabljeni k poslušanju oddaje Možgani na dlani, nevron pred mikrofon. Gost tokratne je profesor nevrologije, dr. Peter Goadsby s King's Collega v Londonu, tudi direktor "Wellcome Trust Clinical Research Facility", torej storitve za klinične raziskave v bolnišnici King's Collega. V London ga je poklicala Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Tokrat bomo naše možgane izpostavili ekstremnim razmeram in okolju, na katerega niso prilagojeni. Gremo se potapljat! Zgodovina človeškega potapljanja seže daleč nazaj, o vplivu te aktivnosti na naše telo in možgane pa je odprta še vrsta vprašanj. Kaj se dogaja z našimi možgani, ko raziskujemo vodne globine? Kako se pri tem razlikujeta potapljanje na dah in tisto s pripomočki? Kaj je samba? Na ta in druga vprašanja bo odgovarjal prof. dr. Kay Tezlaff z Univerzitetne klinike v Tübingenu v Nemčiji. V iskanje odgovorov se je potopila Mojca Delač.
Vsak dan z letalom potuje okoli 8 milijonov ljudi, ki jih je – vsaj na daljših letih – treba tudi nahraniti, kar ni lahka naloga, saj ima letalska hrana sloves slabše, neokusne hrane ali pa hrane, ki je medlega okusa. A morda za to niso nujno krive nekakovostne sestavine ali nespodobni kuharji, temveč naši možgani. Z okušalnimi brbončicami visoko nad oblaki, na letališču pustimo tudi naše običajno zaznavanje hrane in pijače. In če že omenjamo pijačo – 27 odstotkov pijač, ki jih potniki zaužijejo med potovanjem z letalom, predstavlja – ne boste verjeli – paradižnikov sok. Vabljeni na vkrcanje, na potovanje v svet možganov na letalu, kjer se dogajajo zanimive manipulacije okusov.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Junijsko druženje z našimi nevroni začenjamo z raziskovanjem, kaj se z njimi dogaja čisto na začetku – v prvih dneh, tednih in mesecih. Kakšno je najbolj dinamično obdobje razvoja možganov, kako nevroni potujejo, se povezujejo in izoblikujejo kompleksno vesolje, ki mu rečemo človeški možgani? Z nami bo asis. mag. David Gosar, z ljubljanske Pediatrične klinike. V četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov