Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Spalno paralizo lahko doživimo, če se zbudimo med spanjem v fazi REM
Nenadoma se zbudiš sredi noči in v bistvu še ne veš, ali si se res zbudil ali še spiš. Potem ugotoviš, da čeprav fizično zaznavaš stvari, kot da bi se zbudil, ne moreš premikati rok, nog, da si nekako paraliziran … Potem malo pogledaš po sobi in dobiš občutek, kot da se sence premikajo, kot da te nekdo iz senc gleda, kot da so sence žive in kot da bi ti nekdo stiskal prsni koš. Ne moreš se premikati, premika pa se vse okoli tebe.
Klemen je izkusil t. i. spalno paralizo – fenomen, za katerega ni točnih podatkov o tem, kako pogost pravzaprav je. Zakaj oz. kdaj se zgodi? Odgovor je med spanjem v fazi REM, razloži prof. dr. Lea Dolenc Grošelj, vodja Laboratorija za motnje spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo Univerzitetnega Kliničnega centra Ljubljana.
V tej fazi spanja imamo minimalno mišično dejavnost, kar pomeni, da so dejavne mišice za dihanje, druge pa imajo zelo nizko dejavnost. Temu se reče mišična atonija. V fazi REM največ sanjamo in, ja, gre za neki obrambni mehanizem, da se v spanju ne poškodujemo, da ne bi imeli te povečane motorične dejavnosti.
“Če se človek med tem (op. a. mišično atonijo) prebudi, je to lahko zelo neprijeten občutek,” še doda. Prav zaradi mišične atonije imamo občutek, da se ne moremo premakniti. V tem stanju se zamegli percepcija časa, pove Klemen.
Predstavljajte si, da gledate grozljivko. Pač traja in traja, tudi če bi si želel, da se pač skrajša. Zdaj je pa potem težko reči, ali to traja 15 sekund ali pa 20 minut.
“Ljudje se takrat predvsem bojijo tega, da ne bodo mogli dihati. Vendar jih vedno pomirimo, da so dihalne mišice inervirane povsem drugače in da dihanje takrat ni problematično. Tako da naj ostanejo čim bolj mirni, da bo to minilo in naj primerno spijo,” še svetuje prof. dr. Dolenc Grošelj. Kljub svoji strašljivosti torej spalna paraliza ni bolezen, ampak je v resnici nenevaren in neškodljiv pojav. Možnosti za pojav tega fenomena boste precej zmanjšali, če boste dovolj spali in se izogibali alkoholnim pijačam, ki povzročajo dodatno sproščanje mišic.
486 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Spalno paralizo lahko doživimo, če se zbudimo med spanjem v fazi REM
Nenadoma se zbudiš sredi noči in v bistvu še ne veš, ali si se res zbudil ali še spiš. Potem ugotoviš, da čeprav fizično zaznavaš stvari, kot da bi se zbudil, ne moreš premikati rok, nog, da si nekako paraliziran … Potem malo pogledaš po sobi in dobiš občutek, kot da se sence premikajo, kot da te nekdo iz senc gleda, kot da so sence žive in kot da bi ti nekdo stiskal prsni koš. Ne moreš se premikati, premika pa se vse okoli tebe.
Klemen je izkusil t. i. spalno paralizo – fenomen, za katerega ni točnih podatkov o tem, kako pogost pravzaprav je. Zakaj oz. kdaj se zgodi? Odgovor je med spanjem v fazi REM, razloži prof. dr. Lea Dolenc Grošelj, vodja Laboratorija za motnje spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo Univerzitetnega Kliničnega centra Ljubljana.
V tej fazi spanja imamo minimalno mišično dejavnost, kar pomeni, da so dejavne mišice za dihanje, druge pa imajo zelo nizko dejavnost. Temu se reče mišična atonija. V fazi REM največ sanjamo in, ja, gre za neki obrambni mehanizem, da se v spanju ne poškodujemo, da ne bi imeli te povečane motorične dejavnosti.
“Če se človek med tem (op. a. mišično atonijo) prebudi, je to lahko zelo neprijeten občutek,” še doda. Prav zaradi mišične atonije imamo občutek, da se ne moremo premakniti. V tem stanju se zamegli percepcija časa, pove Klemen.
Predstavljajte si, da gledate grozljivko. Pač traja in traja, tudi če bi si želel, da se pač skrajša. Zdaj je pa potem težko reči, ali to traja 15 sekund ali pa 20 minut.
“Ljudje se takrat predvsem bojijo tega, da ne bodo mogli dihati. Vendar jih vedno pomirimo, da so dihalne mišice inervirane povsem drugače in da dihanje takrat ni problematično. Tako da naj ostanejo čim bolj mirni, da bo to minilo in naj primerno spijo,” še svetuje prof. dr. Dolenc Grošelj. Kljub svoji strašljivosti torej spalna paraliza ni bolezen, ampak je v resnici nenevaren in neškodljiv pojav. Možnosti za pojav tega fenomena boste precej zmanjšali, če boste dovolj spali in se izogibali alkoholnim pijačam, ki povzročajo dodatno sproščanje mišic.
Ste se kdaj spraševali, zakaj moramo v avtu včasih stišati radio, ko parkiramo ali ko se izgubimo in iščemo pravo smer? V tokratni rubriki bomo pozornost namenili deljeni pozornosti. Koliko stvari naenkrat pravzaprav lahko počnemo? Ali usmeritev pozornosti na poslušanje res vpliva na sprejemanje informacij v vidni skorji? Obstajajo pri takšni »večopravilnosti« razlike med moškimi in ženskami možgani? Za odgovore priporočamo usmerjeno pozornost- na Prvi program, v četrtek ob 7.35. Gostja bo: mag. Sanja Šešok z nevrološke klinike. Pripravlja: Peter Močnik.
V tokratni rubriki rdečo preprogo pripravljamo za pomembne igralke, ki so bile dolga leta v ozadju. Za nevrone je prav gotovo slišal že vsak od nas. Kaj pa celice glija? Kaj je to? Zakaj so pomembne za naše možgane in kako delujejo? Danes je že znano, da ne opravljajo samo "gospodinjskih del" ampak imajo ključno vlogo procesih kot so hitrost dihanja, uravnavanje cikla spanje/budnosti, učenje in tvorba spomina. Od mitov o številčnosti do možganov Alberta Einsteina. Z nami bo: doc. dr. Nina Vardjan.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Tokrat se odpravljamo malce višje. Glede na to, da je ravno v preteklem tednu minilo 40 let od vzpona na prvi slovenski osemtisočak, smo tokratno rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon poimenovali kar "Možgani na Makaluju". Nevroznanstveniki so seveda že kar nekaj desetletij nazaj ugotovili, da velika nadmorska višina vpliva na naše možgane, in to na več ravneh, vendar pa ostaja še mnogo odprtih vprašanj. Kaj se torej dogaja z našimi možgani, ko so izpostavljeni razmeram z manj kisika? Kakšno vlogo ima pri tem aklimatizacija in zakaj ni mogoče imeti univerzalnega pojasnila? V radijski bazni tabor smo povabili doktorja Simona Brezovarja, nevropsihologa z ljubljanske Nevrološke klinike, ki se je pred nekaj leti tudi sam podal na raziskovalni odpravi na Elbrus (5.642 m) in Muztagh Ato (7546m). Pripravlja : Mojca Delač.
Jutro. Budilka zvoni. Vstaneš in - še ves zaspan- po nesreči z mezincem na nogi udariš ob rob postelje ali pa ob trenutku nepazljivosti opečeš pri pripravi jutranje skodelice čaja. Seveda bi si želeli, da bi jutranja rutina in nadaljevanje dneva minila brez takšnih zgod in nezgod, a kaj hočemo - bolečina je del našega življenja. In kaj imajo z možgani? Kako jo ozavestijo? In kako je mogoče da človeški organ, sestavljen iz toliko živčnih celic, ne boli? Bolečina bo tudi osrednja tema letošnje konference kognitivna znanost, ki jo prinaša četrtek. Prinesel pa bo tudi rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon, tokrat torej, za dobro jutro, neboleče o bolečini!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov