Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predsednik Računskega sodišča RS Tomaž Vesel
Tomaž Vesel je kariero pričel na Centru vlade RS za informatiko, bil član Državne revizijske komisije, namestnik predsednika Računskega sodišča RS in leta 2013 imenovan za predsednika. Od 2016 pa je tudi predsednik neodvisne komisije za revizijo in skladnost v okviru Mednarodne nogometne zveze (Fifa).
Poleg skrbi za zakonito in racionalno porabo javnega denarja mora Računsko sodišče opravljati tudi svetovalno vlogo, je prepričan Tomaž Vesel: "Bolj si prizadevamo, da smo prisotni pri revidirancih, pomembna je naša svetovalna vloga, porabniki javnega denarja nas pogosto sprašujejo, iščejo nasvete, uspelo nam je realizirati nekakšno generalno preventivno funkcijo."
V javnosti pogosto prevladuje stališče, da ugotovitve Računskega sodišča ne pripeljejo do sklepa, do sankcij, primerjajo ga z brezzobim tigrom: "Večkrat se pošalim, da čeprav nam rečejo brezzobi tiger, nam vseeno priznajo, da smo tiger. Da imamo neko zverinsko komponento, ki je nepopustljiva. Družba nima težav s prepoznavanjem problemov, v Sloveniji ne znamo stvari postaviti na pravo mesto, ne znamo priti do konca, do tega, da se procesirajo."
Pred nekaj leti je Računsko sodišče začelo bitko za vstop v Banko Slovenije. Po prepričanju Vesela so bili razlogi povsem jasni.
"Zakaj? Ker mislimo, da je tudi Banka Slovenije del javnega sektorja, za katerega so državljani zainteresirani, da vedo, kaj se tam dogaja. V Sloveniji ne more biti nihče, ki je del javnega sektorja, brez nadzora."
Plače funkcionarjev so vroča tema tega poletja, predvsem zaradi stališča Vesela, da jih je treba močno dvigniti. "V zadnjem času smo ugotovili, da so med plačami javnih uslužbencev in funkcionarjev tako velika nesorazmerja, da so pravzaprav boleča. Ne more biti tisti, ki vodi, slabše plačan od tistega, ki je voden. Če tega ne bomo rešili, ne bomo dobili več pravih kadrov, ti že tako in tako ne stojijo v vrsti. Ja, 'kadri' stojijo v vrsti, da bi vodili državna podjetja in participirali na tem segmentu javne porabe, ni dvoma, da bi bili v nadzornih svetih teh podjetij člani uprav. Zakaj? Logično, ker so tam bistveno bolje nagrajeni. Če ne bomo funkcionarjev plačali vsaj tako dobro kot najboljše plačane javne uslužbence, bo to vodilo v uravnilovko in negativno selekcijo. Moja skrita želja je bila, da se ob razpravi o plačah funkcionarjev začne tudi diskusija o tem, kako lahko tiste uslužbence v javnem sektorju in funkcionarje, ki delajo dobro, posebej nagradimo, zahvalimo se pa tistim, ki ne delajo dobro in jim pokažemo izhodna vrata."
Zdravstvo je tisto področje, pri katerem se poraba denarja dotakne vsakega od nas.
"Je eno najkompleksnejših področji, ki bi se ga v Sloveniji morali lotiti z družbenim konsenzom, kaj narediti. Nujno bi morali poenotiti razumevanje, kaj je javno zdravstvo in kaj zasebno. Jaz mislim, da je javno zdravstvo tisti temeljni kamen, na katerem moramo graditi in ga moramo zelo paziti. Imamo pa velik problem z zelo močnim cehom zdravnikov, ki navsezadnje krojijo dinamiko vsega. Zdaj se ukvarjamo s specializacijami v zdravstvu. Zanima nas, zakaj na nekaterih zdravstvenih specializacijah ni dovolj zdravnikov. Nekaj se je moralo zgoditi v preteklosti, da ni nihče načrtoval, da bomo leta 2019, 2025 potrebovali zdravnike. Razkrili bomo, zakaj se je to zgodilo, ena od glavnih tez pa je, da so nekateri cehi na neki način zavestno omejevali število specializantov zato, da bi gradili svojo pomembnost in utemeljevali svojo nenadomestljivost."
Računsko sodišče se loteva vse več revizij porabe denarja v občinah. "Država prenaša vse več obveznosti na občine, te občine finančno bremenijo, država pa ne zagotavlja sredstev. To je konflikt, ki ga bo treba rešiti. Obenem pa so seveda tudi taki manjši lokalni interesi, ki te nasmejijo. Ne smemo pa zanemariti dejstva, da občine tekmujejo med seboj, tekmujejo za prebivalce, za gospodarstvo, za napolnitev obrtne cone in za pridobitev evropskega denarja, to je vse konkurenčni boj in vpliva na racionalno porabo denarja."
Nogomet je del življenja Tomaža Vesela, zato verjetno tudi ni bila težka odločitev ob ponudbi funkcije v Fifi. Konce tedna in številne proste trenutke mu vzame delo v skupini, ki skrbi za transparentnost financ, je predsednik neodvisne komisije za revizijo in skladnost.
"Žoga ima neverjetno moč. Ko jo vržeš med fante in dekleta, komaj čakajo, da jo brcnejo, ne glede na to, kje so in ali je še tako resna druščina za mizo. Pogovarjati se o nogometu je mogoče najlažje; s komer koli se o tej igri lahko pogovarjaš ure in ure, nogomet prebije led. Sodeloval sem v ekipi, ki je pripravila izbiro organizatorja svetovnega prvenstva 2026, ki bo v Mehiki, Kanadi in ZDA, in to tako, da ni bilo kančka dvoma o tem, da bi kdor koli kaj dobil. To se je, se mi zdi, zgodilo prvič, to je bil tisti kamen premika, ki je institucijo res spremenil."
Kaj je izziv?
"Sredstva svetovne nogometne organizacije se prelivajo v vse države sveta, zato je izjemno težko nadzorovati ta denar. Razlike so v časovnih pasovih, kulturi, percepciji, kaj za nekoga pomeni transparentnost. Eno leto smo porabili, da smo pomembnemu delu sveta razložili, da poslovanje z gotovino ni najprimerneje."
Tomaž Vesel je avtor dveh knjig o vzgoji rastlin in trajnicah ter lastnik izjemnega vrta.
"V moje življenje je ta rastlinski svet vstopil počasi, pravzaprav se vse velike zgodbe začnejo nekako počasi. Počasi zgradiš neko ljubezen do nečesa in to traja. Pred desetletjem sem se začel v svet rastlin vse bolj poglabljati, da me je resno »zagrabilo«. Zdaj skrbim za več kot 2400 vrst rastlin in v tem uživam. Lahko da me boste našli v vrtu kar v obleki in v boljših čevljih, zato rjav rob na njih pri meni ni nič posebnega."
In popotnica za zadnji del mandata na Računskem sodišču?
"Po 25 letih dela Računskega sodišča bi želel, da se zgodijo spremembe zakona, ki bi omogočal večjo učinkovitost. Pa ne samo na področju sankcij, znati bi morali izmeriti učinke svojega dela in zaključki revizij bi se morali zgoditi hitreje. Obenem pa bi morali politiko, državni zbor, vlado in preostale revidirance zavezati hitrejšemu odzivu, nujno je, da se do tega, kar smo ugotovili, opredelijo. Ne morem sprejeti dejstva, da čeprav veš ali vedo, da je nekaj narobe, pa se nič ne spremeni."
875 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Predsednik Računskega sodišča RS Tomaž Vesel
Tomaž Vesel je kariero pričel na Centru vlade RS za informatiko, bil član Državne revizijske komisije, namestnik predsednika Računskega sodišča RS in leta 2013 imenovan za predsednika. Od 2016 pa je tudi predsednik neodvisne komisije za revizijo in skladnost v okviru Mednarodne nogometne zveze (Fifa).
Poleg skrbi za zakonito in racionalno porabo javnega denarja mora Računsko sodišče opravljati tudi svetovalno vlogo, je prepričan Tomaž Vesel: "Bolj si prizadevamo, da smo prisotni pri revidirancih, pomembna je naša svetovalna vloga, porabniki javnega denarja nas pogosto sprašujejo, iščejo nasvete, uspelo nam je realizirati nekakšno generalno preventivno funkcijo."
V javnosti pogosto prevladuje stališče, da ugotovitve Računskega sodišča ne pripeljejo do sklepa, do sankcij, primerjajo ga z brezzobim tigrom: "Večkrat se pošalim, da čeprav nam rečejo brezzobi tiger, nam vseeno priznajo, da smo tiger. Da imamo neko zverinsko komponento, ki je nepopustljiva. Družba nima težav s prepoznavanjem problemov, v Sloveniji ne znamo stvari postaviti na pravo mesto, ne znamo priti do konca, do tega, da se procesirajo."
Pred nekaj leti je Računsko sodišče začelo bitko za vstop v Banko Slovenije. Po prepričanju Vesela so bili razlogi povsem jasni.
"Zakaj? Ker mislimo, da je tudi Banka Slovenije del javnega sektorja, za katerega so državljani zainteresirani, da vedo, kaj se tam dogaja. V Sloveniji ne more biti nihče, ki je del javnega sektorja, brez nadzora."
Plače funkcionarjev so vroča tema tega poletja, predvsem zaradi stališča Vesela, da jih je treba močno dvigniti. "V zadnjem času smo ugotovili, da so med plačami javnih uslužbencev in funkcionarjev tako velika nesorazmerja, da so pravzaprav boleča. Ne more biti tisti, ki vodi, slabše plačan od tistega, ki je voden. Če tega ne bomo rešili, ne bomo dobili več pravih kadrov, ti že tako in tako ne stojijo v vrsti. Ja, 'kadri' stojijo v vrsti, da bi vodili državna podjetja in participirali na tem segmentu javne porabe, ni dvoma, da bi bili v nadzornih svetih teh podjetij člani uprav. Zakaj? Logično, ker so tam bistveno bolje nagrajeni. Če ne bomo funkcionarjev plačali vsaj tako dobro kot najboljše plačane javne uslužbence, bo to vodilo v uravnilovko in negativno selekcijo. Moja skrita želja je bila, da se ob razpravi o plačah funkcionarjev začne tudi diskusija o tem, kako lahko tiste uslužbence v javnem sektorju in funkcionarje, ki delajo dobro, posebej nagradimo, zahvalimo se pa tistim, ki ne delajo dobro in jim pokažemo izhodna vrata."
Zdravstvo je tisto področje, pri katerem se poraba denarja dotakne vsakega od nas.
"Je eno najkompleksnejših področji, ki bi se ga v Sloveniji morali lotiti z družbenim konsenzom, kaj narediti. Nujno bi morali poenotiti razumevanje, kaj je javno zdravstvo in kaj zasebno. Jaz mislim, da je javno zdravstvo tisti temeljni kamen, na katerem moramo graditi in ga moramo zelo paziti. Imamo pa velik problem z zelo močnim cehom zdravnikov, ki navsezadnje krojijo dinamiko vsega. Zdaj se ukvarjamo s specializacijami v zdravstvu. Zanima nas, zakaj na nekaterih zdravstvenih specializacijah ni dovolj zdravnikov. Nekaj se je moralo zgoditi v preteklosti, da ni nihče načrtoval, da bomo leta 2019, 2025 potrebovali zdravnike. Razkrili bomo, zakaj se je to zgodilo, ena od glavnih tez pa je, da so nekateri cehi na neki način zavestno omejevali število specializantov zato, da bi gradili svojo pomembnost in utemeljevali svojo nenadomestljivost."
Računsko sodišče se loteva vse več revizij porabe denarja v občinah. "Država prenaša vse več obveznosti na občine, te občine finančno bremenijo, država pa ne zagotavlja sredstev. To je konflikt, ki ga bo treba rešiti. Obenem pa so seveda tudi taki manjši lokalni interesi, ki te nasmejijo. Ne smemo pa zanemariti dejstva, da občine tekmujejo med seboj, tekmujejo za prebivalce, za gospodarstvo, za napolnitev obrtne cone in za pridobitev evropskega denarja, to je vse konkurenčni boj in vpliva na racionalno porabo denarja."
Nogomet je del življenja Tomaža Vesela, zato verjetno tudi ni bila težka odločitev ob ponudbi funkcije v Fifi. Konce tedna in številne proste trenutke mu vzame delo v skupini, ki skrbi za transparentnost financ, je predsednik neodvisne komisije za revizijo in skladnost.
"Žoga ima neverjetno moč. Ko jo vržeš med fante in dekleta, komaj čakajo, da jo brcnejo, ne glede na to, kje so in ali je še tako resna druščina za mizo. Pogovarjati se o nogometu je mogoče najlažje; s komer koli se o tej igri lahko pogovarjaš ure in ure, nogomet prebije led. Sodeloval sem v ekipi, ki je pripravila izbiro organizatorja svetovnega prvenstva 2026, ki bo v Mehiki, Kanadi in ZDA, in to tako, da ni bilo kančka dvoma o tem, da bi kdor koli kaj dobil. To se je, se mi zdi, zgodilo prvič, to je bil tisti kamen premika, ki je institucijo res spremenil."
Kaj je izziv?
"Sredstva svetovne nogometne organizacije se prelivajo v vse države sveta, zato je izjemno težko nadzorovati ta denar. Razlike so v časovnih pasovih, kulturi, percepciji, kaj za nekoga pomeni transparentnost. Eno leto smo porabili, da smo pomembnemu delu sveta razložili, da poslovanje z gotovino ni najprimerneje."
Tomaž Vesel je avtor dveh knjig o vzgoji rastlin in trajnicah ter lastnik izjemnega vrta.
"V moje življenje je ta rastlinski svet vstopil počasi, pravzaprav se vse velike zgodbe začnejo nekako počasi. Počasi zgradiš neko ljubezen do nečesa in to traja. Pred desetletjem sem se začel v svet rastlin vse bolj poglabljati, da me je resno »zagrabilo«. Zdaj skrbim za več kot 2400 vrst rastlin in v tem uživam. Lahko da me boste našli v vrtu kar v obleki in v boljših čevljih, zato rjav rob na njih pri meni ni nič posebnega."
In popotnica za zadnji del mandata na Računskem sodišču?
"Po 25 letih dela Računskega sodišča bi želel, da se zgodijo spremembe zakona, ki bi omogočal večjo učinkovitost. Pa ne samo na področju sankcij, znati bi morali izmeriti učinke svojega dela in zaključki revizij bi se morali zgoditi hitreje. Obenem pa bi morali politiko, državni zbor, vlado in preostale revidirance zavezati hitrejšemu odzivu, nujno je, da se do tega, kar smo ugotovili, opredelijo. Ne morem sprejeti dejstva, da čeprav veš ali vedo, da je nekaj narobe, pa se nič ne spremeni."
Gledališki režiser Janush Kica, poljskega rodu, ki je v zadnjih dveh desetletjih osvojil skoraj vse slovenske odre. Je prvi tuji režiser, ki je uprizoril Linhartovega Matička in z letošnjim septembrom zasedel mesto profesorja na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani.
Doktorica Nives Dolšak, profesorica na Šoli za morske in okoljske problematike Univerze v Washingtonu, raziskuje okoljsko pravo, javne politike in podnebne razmere.
Miha Zadnikar je v uporniškem letu 1968 uzrl svoj prvi grafit v življenju. V središču Ljubljane je pisalo: “Zakaj nam režete pljuča.” Četrt stoletja pozneje je bil med pionirji Metelkove, ki so zasedli nekdanjo vojašnico v prestolnici. Nastal je avtomno-kulturni center, ki z vzponi in padci še naprej ostaja najboljša menza brez korita za lačne raznorodnih alternativ. Miha Zadnikar je izjemni poznavalec glasbe, vrhunski stilist, kulturni aktivist in publicist. Mislec, ki pojasni, zakaj je prav sabljanje šport, ki lahko potegne človeka iz krize in da ni zmagovalec tisti, ki piše zgodovino. Kdor piše zgodovino je zmagal. O sodobnem uporu, ekstremizmih, slovenski stvarnosti, mirovništvu. Tudi o tem, zakaj se je vredno boriti, verjeti v metelkove, se zavzemati za hrano in ne bombe. Zakaj ne dopustiti, da nam, prosto po starem grafitu, režejo pljuča. In krila. Z Miho Zadnikarjem se je pogovarjal Luka Hvalc.
“V Maribor bi rada pripeljala še Eskime in Indijance, vendar dvomim, da mi bo kdaj uspelo pridobiti res avtentične skupine, saj so zadeve precej skomercializirane, plastičnih perjanic pa si na odru res ne želimo,” pravi Alenka Klemenčič, producentka mariborskega festivala Folkart, največjega srednjeevropskega festivala folklornih skupin, ki že trideset let razveseljuje z živopisnimi radoživimi nastopi. O nastanku Folkarta, o tem, da dobrih stvari, ki jih imamo doma ne cenimo dovolj, pa tudi kako je Folkart na konvenciji o nesnovni kulturni dediščini dobil pokroviteljstvo Unesca, v pogovoru z Natašo Kuhar.
Ciril Zlobec je bil Sopotnik na Valu 202. V spomin – pogovor iz leta 2015, ko ste ga poslušalci izbrali tudi za Ime leta.
Geograf, zgodovinar in direktor Sinagoge Maribor Boris Hajdinjak je odličen poznavalec srednjega veka, raziskovalec zgodovine Judov na Slovenskem in raziskovalec holokavsta, največjega zla v zgodovini človeštva. “Če si zapomnite en obraz, eno ime žrtve holokavsta, boste rešili to, kar so hoteli nacisti uničiti,” pravi Boris Hajdinjak, gost Tatjane Pirc
Tokratni Nedeljski gost je arheološko lopato prvič zasadil pred več kot tremi desetletji in od tedaj praktično ni izkopavanja v Ljubljani, kjer ne bi odigral ključne vloge. Število izkopanega materiala pri njem gre v tone, samo med izkopavanji na Ljubljanskem gradu je šlo skozi njegove roke 500 000 najdenih fragmentov. To nedeljo dopoldne se nam bo pridružil Martin Horvat, arheolog in vodja dokumentacije v Mestnem muzeju v Ljubljani, ki je bdel tudi nad presenetljivimi arheološkimi odkritji, s katerimi je v minulih mesecih postregla Gosposvetska cesta v Ljubljani. Zakaj je šlo za generacijsko najdbo in kaj ima sam skupnega z Jazonom?
Gledališče Matije Solceta niso zoglj lutke. In njegove lutke ne pripovedujejo pravljic za otroke. Svoje delo in življenje prepleta z glasbo in igro. Na praški akademiji, kjer doktorira iz lutkovne umentosti, poučuje, s svojimi predstavami prepotuje dobršen del sveta. S harmoniko oživlja etno glasbo, sodeluje z glasbeniki po vsem svetu, organizira in vodi mednarodne glasbene delavnice. Matija Solce je doktor lutkovne umetnosti, glasbenik, režiser, igralec in pedagog.
Aleš Fevžer je eden najbolj znanih in priznanih slovenskih športnih fotografov. Je edini, ki je delal na vseh 15-ih olimpijskih igrah, na katerih so tekmovali športniki v samostojni Sloveniji. Njegov arhiv obsega fotografije največjih slovenskih športnih uspehov, njegovi spomini pa se vrtijo okoli nepozabnih dogodivščin, ki jih je nabiral na vseh celinah.Pravi, da dobra športna fotografija ujame in prenaša čustva. Govoril bo tudi o časih pred digitalno fotografijo, natrpanih urnikih in receptu za fotografiranje 11-metrovk.
Švedski poslanec v Evropskem parlamentu, rojen Sarajevčan Jasenko Selimović je umetnik v politiki in politik v umetnosti. Preživel je obleganje rojstnega mesta ter izkusil bedo begunstva. Ima šest diplom, proslavil se je z več kot 40-imi režijami na številnih odrih, bil je direktor in umetniški vodja številnih gledališč, vodil je radijske in televizijske oddaje, prejel številne gledališke nagrade, razglasili so ga za meščana leta mesta Goteborg, predagoga leta in tudi Evropejca leta na Švedskem. Vsakdo, ki prehodi tako življensko pot, kot jo je do 50. leta Jasenko Selimović, je, kot pravi sam, po politični opredelitvi težko kaj drugega kot liberalec, demokrat in Evropejec.
Kasilda Bedenk se elegantno giblje med nemščino in slovenščino. V Ljubljani je bila lektorica za nemški jezik na Filozofski fakulteti in predstojnica Oddelka za prevajalstvo. Pred 16imi leti se je preselila v Gradec in na tamkajšnji univerzi poučevala slovenščino. Ob velikem zanimanju za slovenski jezik na avstrijskem Štajerskem je ustanovila inštitut Slowenisch in Graz, ki med drugim organizira poletne tečaje v različnih slovenskih krajih. Letos bo s skupino tečajnikov obiskala Ljubno ob Savinji. S Kasildo Bedenk se je o učenju jezikov, dejavni slovenski skupnosti na avstrijskem Štajerskem in življenju v drugem največjem avtrijskem mestu pogovarjala Anja Hlača Ferjančič.
Rok Rozman je gonilna sija gibanja BALKAN RIVERS DEFENCE, ki predstavlja glas upanja za ljudi, živali in rastline ob, v in na rekah na Balkanu. Je bivši hokejist, olimpijski veslač, biolog, ornitolog, predvsem pa človek, ki se ga bojijo hidrolobiji na Balkanu. V pogovoru o hidroelektrarnah, ki predstavljajo grožnjo edinim še preostalim živim rekam v Evropi. Z njim se pogovarja Aleš Smrekar.
Tako kot se je stripovski junak Stric Skopušnik kopal v zlatnikih, se Nadežda Čačinovič v knjigah. V stanovanju jih ima več kot 13 tisoč, vsak teden v zbirko dodaja nove naslove. Profesorica Čačinovič se je pred kratkim upokojila, 40 let je na Filozofski fakulteti v Zagrebu predavala estetiko in filozofijo kulture. Rodila se je v Budimpešti, v slovenski diplomatski družini neposredno po 2. svetovni vojni, tik pred informbirojem, zato nosi enako ime kot Leninova žena. Živela je v Argentini, Švici, Nemčiji, Beogradu, Ljubljani, krajši čas tudi v rodnem Prekmurju. Po diplomi na ljubljanski univerzi se je ustalila v Zagrebu. Velja za eno izmed vodilnih feministk in aktivistk v regiji, predsedovala je hrvaškemu združenju PEN, se osebno srečala z Georgom Sorosem. Z Nadeždo Čačinovič se Luka Hvalc pogovarja o uporništvu, človekovih pravicah, begunski tragediji, narcisizmih majhnih razlik med Slovenijo in Hrvaško. Zakaj je vredno ostati optimist in zakaj je naša glavna pravica, da se počutimo dobro. Tudi o prekmurski duši in povezanosti s sestrama, s katerima redno organizirajo družinska srečanja z obveznim kuhanjem. Foto: Matej Grgić/tportal.hr
Direktor Zveze Sonček Iztok Suhadolnik si že vrsto let prizadeva za pravičnejši sistem invalidskega varstva. Kritičen je do anomalij pri delovanju invalidskih organizacij in se zavzema deinstitucionalizacijo. Tudi na podlagi izkušenj, ki jih ima kot oče otroka z najtežjo obliko cerebralne paralize. Več let je bil zaposlen na komisiji za preprečevanje korupcije, pred tem pa je bil vodja oddelka za kriminalne združbe na generalni policijski upravi, kjer se je med drugim zavzemal tudi za dekriminalizacijo prostitucije. Nedeljski gost je spregovoril tudi o prvih izkušnjah z uporabo konoplje pri lajšanju hčerkinih zdravstvenih težav. Z njim se je pogovarjal Gorazd Rečnik.
Dušica Kunaver, zbirateljica slovenskega ljudskega izročila, publicistka, upokojena profesorica angleščine in ruščine
Pravnik, diplomat in kolumnist Matjaž Gruden analizira in ocenjuje dogajanje v svetu okrog nas. Pravi, da bi svoje delo lahko omejil na službo v Svetu Evrope, ki ga zdaj pretresa korupcijski škandal, vendar raje piše in kritično opozarja na spremembe v družbi. Meni, da je pri reševanju migrantske krize odpovedala evropska solidarnost, saj se namesto iskanja rešitev raje obračamo k instrumentalizaciji te stiske za politične cilje. O kredibilnosti Sveta Evrope v današnjem času, problemih s populizmom, migrantski krizi in predvolilni retoriki se je z njim pogovarjal Gašper Andrinek.
Sodobnik študentskih majskih nemirov leta 68, Ivo Svetina, je tokratni Nedeljski gost. Njegov gostitelj Damjan Zorc je ves čas slutil, da zna biti namrgodeni gospod, ki zre v nas z uradnih fotografij, med pogovorom poln domislic in smeha. Slovenski pesnik, dramatik,esejist, režiser, dramaturg, predsednik Društva slovenskih pisateljev (že drugi mandat), kritik, upornik , stari hipi…. med naštevanjem epitet, ki sodijo k imenu Ivo Svetina, bomo že uvodoma izvrtali njegovo najljubšo.
20. stoletje je čudovito satovje različnih dogodkov in spominov, muzej, ki ga vodi, pa te zgodbe ohranja, je prostor druženja in topel dom za dediščino novejše zgodovine. Dr. Kaja Širok, zgodovinarka, raziskovalka zgodovine obmejnega prostora, direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije, prevajalka, docentka za področje kulturne zgodovine na Univerzi v Novi Gorici … v pogovoru s Tatjano Pirc o življenju ob slovensko-italijanski meji, spominu, pozabi, dominantni historični naraciji, dopuščanju različnih interpretacij preteklosti, pričevalcih, vojni in miru, tanku in fičku … (Foto: T. Skale)
Ksenija Špiler Božič je kreatorka voditeljstva. Njena najbolj prepoznavna zgodba je Steklarna Hrastnik, kjer sta skupaj z možem, menedžerjem Andrejem Božičem podjetje, v katerega nihče ni več verjel, uspela preoblikovati v družbo z vizijo in prepoznavno skrbjo za delavce. Tisti, ki delajo v proizvodnji, so njej najbolj ljubi, in kot poudarja, ti ljudje poznajo neverjetne življenjske modrosti in imajo lastnosti, ki jih težko prepoznaš pri menedžmentu in mladih, so potrpežljivi in vztrajni. Posveča se voditeljskemu dialogu, v podjetjih išče sinergije med mladimi in starejšimi, izpostavlja pa, da je spoštovanje človeka tista formula, ki deluje.
Eva Marn je mednarodna pravnica, ki je uspešno in dobro plačano mednarodno diplomatsko kariero - delala je tudi na Komisiji in sodišču za človekove pravice v Strasbourgu -, zamenjala za negotovo nevladniško življenje. S somišljeniki je ustanovila društvo Humanitas, ustanovo Skupaj, pravično trgovino Tri muhe, bila je predsednica Sloge, direktorica IRD, sodelovala je pri Živem ščitu v Iraku in številnih drugih humanitarnih ter razvojnih projektih. Mirovnica, ki sledi temu, v kar verjame, ima zadnja leta svojo bazo v Sončnem Logu na Krasu.
Neveljaven email naslov